Na potovanjih si pogosto ogledamo živalski vrt. Toda zanimivi so lahko tudi botanični vrtovi. Čeprav jih dandanes bolj ali manj razumemo le kot eksotične parkovne površine, so v zgodovini igrali pomembno vlogo pri razvoju botanike. Navsezadnje je denimo iz amsterdamskega botaničnega vrta prišla prva sadika kave v Srednjo in Južno Ameriko, kar je bil začetek kavne industrije na tej celini.
Na svetu je približno 2000 botaničnih vrtov v 150 državah. Od tega jih je skoraj polovica v Evropi. Na leto jih skupno obišče 150 milijonov obiskovalcev. Botanični vrtovi pa v zgodovini še zdaleč niso bili le turistične atrakcije. Začetek modernih botaničnih vrtov sega v renesanso, ko so v Italiji na medicinskih fakultetah na posebnih vrtovih gojili številne rastline, za katere so menili, da imajo zdravilne učinke. Tako si je v severni Italiji še vedno mogoče ogledati najstarejše evropske botanične vrtove v Pisi, Padovi, Firencah, Pavii in Bologni. Vsi obstajajo že od 16. stoletja. Orto Botanico di Padova denimo obstaja že vse od leta 1545 in velja za najstarejši še delujoči botanični vrt na svetu. Zanimivo je, da je tudi danes precej podoben, kot je bil v času svojega nastanka. Najstarejša rastlina v padovskem botaničnem vrtu je palma Chamaerops humilis, ki so jo posadili leta 1585. Imenujejo jo tudi Goethejeva palma, saj je nemški pesnik in pisatelj Wolfgang Goethe o njej leta 1786 napisal Esej o metamorfozi rastlin. Palma je visoka 12 metrov in je obdana s posebnim osmerokotnim rastlinjakom. Poleg velike zbirke strupenih rastlin ima botanični vrt v Padovi tudi knjižnico s 50.000 botaničnimi rokopisi in je del Unescove kulturne dediščine.
V 17. in 18. stoletju so botanični vrtovi dobili drugačno funkcijo: s kolonizacijo so postali zbirališča rastlin z vsega sveta. Delno je bila za to kriva radovednost, delno potencialna raba rastlin v komercialne namene. Tako so se v evropskih botaničnih vrtovih znašli kavovci, kakavovci, grmički čaja ter seveda krompir in tobak. S temi zbirkami rastlin so botaniki lahko uvedli prve sistematizacije rastlin. V tem času so obvezen del botaničnih vrtov postali tudi tropski rastlinjaki. Med njimi je na prvem mestu tropski rastlinjak Kraljevih botaničnih vrtov Kew v Londonu. Palmski steklenjak so zgradili leta 1848, dve leti pozneje pa še enega, Ogrevani rastlinjak, v katerem je 10.000 rastlin in velja za največji viktorijanski rastlinjak na svetu. Sicer so Kraljeve botanične vrtove v okolici palače Kew uredili konec 18. stoletja, ko je kraljeva družina palačo uporabljala za letno rezidenco. Iz tistih časov je tudi najstarejša rastlina v vrtu, lončnica Encephalartos altensteinii, ki v isti posodi raste že od leta 1775. V botaničnem vrtu skrbijo za 40.000 različnih rastlin.
Semenske banke in varstvena biologija
Kraljevi botanični vrt je tudi močno angažiran pri nalogi, ki jo imajo botanični vrtovi v 21. stoletju. Zdaj ne gre več za iskanje in zbiranje eksotičnih rastlin, temveč za ohranjanje ogroženih rastlin. Tako so v londonskem botaničnem vrtu leta 1995 ustanovili velikansko semensko banko, katere namen je do leta 2020 zbrati 75.000 semen različnih rastlin, kar bi pomenilo 25 odstotkov vse znane flore. Doslej so zbrali polovico, približno 35.000 različnih semen.
Varovanje rastlin je trenutno najpomembnejša naloga botaničnih vrtov. Zato svetovna organizacija botaničnih vrtov Botanic Gardens Conservation International vrtovom podeljuje posebne certifikate, ki se nanašajo na področje varstvene biologije oziroma varovanja rastlinskih vrst. Letos je za prihodnjih pet let ta certifikat dobil tudi ljubljanski botanični vrt.
