Na Češkem in tudi Slovaškem bodo danes zaznamovali petdesetletnico vdora sil Varšavskega pakta v Češkoslovaško v noči z 20. na 21. avgust 1968, ki so ga vodili iz Moskve in tako zatrli reforme, znane kot praška pomlad. Ob tem pa se Čehom in Slovakom zastavlja tudi vprašanje, povezano s sedanjostjo: ali Rusija tudi danes predstavlja grožnjo ali pa naj se odnosi z Moskvo izboljšajo kljub sankcijam Evropske unije?
Za večino politikov na Češkem in Slovaškem je Rusija še vedno grožnja. Toda češki predsednik Miloš Zeman, ki so ga Čehi januarja vnovič izvolili, meni drugače in občuduje Vladimirja Putina. V tem pogledu so mu blizu češki komunisti. Na osrednji slovesnosti pred praško radio-televizijo, kjer je prišlo do največjega odpora proti silam varšavske zveze in do največ žrtev med Čehi, danes Zeman tako ne bo govoril. Govorili bodo premier Andrej Babiš in predsednika obeh domov češkega parlamenta.
Drugačne nevarnosti
Slovaška pa je bila, sicer podobno kot Slovenija, ena redkih držav EU, ki letos marca ni izgnala ruskih diplomatov po zastrupitvi Sergeja Skripala v Angliji. Prihodnje leto bodo na Slovaškem predsedniške volitve, na katerih bi lahko zmagal eden od proruskih kandidatov. Sedanji predsednik Andrej Kiska je bolj prozahodno usmerjen in povsem drugače kot Zeman podpira sankcije proti Rusiji, a če je Moskva z dezinformacijami, propagando in kibernetskimi napadi res pomagala izvoliti Donalda Trumpa, menda pa tudi januarja vnovič Zemana, potem bi lahko dosegla tudi izvolitev svojega kandidata na Slovaškem. Kremelj za Češko in Slovaško ni več nevaren zaradi svojih tankov ali jedrskega orožja, ampak predvsem zaradi svojih trolov, pa tudi zaradi trojanskih konjev, kakršna sta že zdaj Zeman in Komunistična stranka.
Usoda Krima jim je dala misliti
Češka in slovaška javnost sta postali še bolj nezaupljivi do Kremlja po ruski priključitvi Krima leta 2014. Večina starejših Čehov in Slovakov pa je prenesla sovraštvo, ki so ga po letu 1968 čutili do Sovjetske zveze, na Rusijo in pogosto na same Ruse. Kamila Moučkova, televizijska napovedovalka, ki je menda prva po televiziji sporočila, da so vojaki varšavskih sil vdrli čez mejo, pravi, da je še danes težko prijazna z Rusi. »Še danes, če igramo hokejsko tekmo z Rusijo, v tem ne vidim športa, ampak politično zadevo,« je za britanski Guardian izjavila 90-letna Moučkova. Samo pet odstotkov Čehov je naklonjenih Rusom, jezika »nekdanjih okupatorjev« se uči samo še sedem odstotkov čeških šolarjev. Po drugi strani so Čehi danes kljub vsemu, kar se je dogajalo pred in med drugo svetovno vojno, Nemcem naklonjeni in kar 41 odstotkov čeških šolarjev se uči nemščine. Velja pa dodati, da med žametno revolucijo leta 1989 skoraj ni bilo veliko protiruskih gesel. Vaclav Havel, ki je bil prvi predsednik po padcu komunizma, je imel dobre odnose tako z Mihailom Gorbačovom kot z Borisom Jelcinom, ne pa s Putinom.
