Kuba se je odločila spremeniti svojo ustavo iz leta 1976. Osnutek je konec julija sprejel kubanski parlament, od prejšnjega tedna pa je v rokah temeljnih družbenopolitičnih organizacij za razpravo in pripombe. Dokument predvideva opustitev besede »komunizem« kot končnega cilja revolucije, priznanje zasebne lastnine in vloge trga, ustvarjanje novih institucionalnih vladnih subjektov in priznavanje pravice do istospolnih zakonskih zvez. Socializem ostaja kot ekonomski in socialni model, prav tako se ne ukinja vloga Kubanske komunistične stranke kot vodilne in vrhovne politične avtoritete v državi.
Država ne bo več edini lastnik
Osnutek je pripravljala posebna parlamentarna komisija, sestavljena iz 33 poslancev, pod vodstvom generalnega sekretarja Kubanske komunistične stranke, 87-letnega Raula Castra. Komisija je projekt pripravljala od leta 2013 s ciljem posodobiti sistem in vzpostaviti pravne podlage za postopne spremembe, ki jih je uvedel Raul Castro po prevzemu oblasti leta 2006, predvsem sproščanje zasebnega lastništva in trga v socialističnem sistemu. Dosedanja ustava je na ekonomskem področju določala državno lastnino kot edino možno, medtem ko osnutek nove odpira vrata tudi drugim vrstam lastništva, od osebnega, zadružnega, mešanega do zasebnega. V nasprotju z določili ustave iz leta 1976 je Raul Castro pred nekaj leti dopustil zasebno lastnino na področju hotelirstva, transporta in drugih storitev. Nova ustava naj bi uvedla tudi »priznanje pomena tujih investicij v gospodarskem razvoju države«.
Kar zadeva državne institucije in njihove predstavnike, bodo po novem namesto sedanjega predsednika državnega konzilija, ki vodi ministrski kabinet, uvedena mesta predsednika in podpredsednika države ter prvega ministra. Sleherna državna politična funkcija bo omejena na dvojni petletni mandat in nihče od odgovornih ne bo smel biti starejši od 60 let. V pokrajinskih vladah bodo ukinjene tako imenovane ljudske skupščine, zamenjala jih bosta guverner in skupščinski svet.
Končna odločitev bo padla na referendumu
Najodmevnejša je sprememba 68. člena ustave na področju civilnih pravic, ki je opredeljevala poroko kot »zakonsko zvezo med moškim in žensko«. V novi ustavi bo poroka opredeljena kot »zakonska zveza med dvema osebama«. Gre za odgovor na zahteve kubanske skupnosti LGBT (lezbijk, gejev, biseksualnih in transseksualnih oseb), ki jo vodi Mariela Castro, hčerka Raula Castra. Ob tem je dejala: »S tem predlogom za ustavno ureditev te problematike se Kuba uvršča med avantgardne države, kar zadeva priznanje in zagotavljanje človekovih pravic.« Kot poslanka je Mariela Castro v parlamentarni obravnavi osnutka neuspešno poskušala ta ustavni člen razširiti še s pravico tovrstnih zakonskih zvez do reprodukcije oziroma da se jim prizna pravica do starševstva.
Nova ustava naj bi poleg preambule obsegala 224 členov, ki poleg omenjenih opredeljujejo tudi druge ključne strukturne spremembe državnih institucij in civilnih pravic. Med drugim predvideva več sprememb, povezanih z volilno, izobraževalno, zdravstveno in podjetniško zakonodajo. Po besedah Miguela Diaz-Canela, ki je aprila zasedel mesto Raula Castra in postal novi predsednik države, bo nova ustava potrdila »socialistični značaj našega političnega, ekonomskega in socialnega sistema«, Kuba pa bo »postala pravna socialistična država«. Po novi ustavi bo mogoč postopen prehod k socialističnemu modelu, temelječemu na tržnem gospodarstvu in eni sami politični stranki.
Temeljne politične organizacije imajo čas do 15. novembra letos, da analizirajo in pošljejo svoje pripombe parlamentu, ki jih bo preučil ter sprejel ali zavrnil. Končno besedilo bo dano v presojo na referendumu, katerega datum še ni določen.
