Priprave na označevanje meje s Srbijo so se pričele na poziv kosovskega premierja Ramusha Haradinaja in sicer s pripravo faktografskih dokumentov in oblikovanjem strategije, je dejal predsednik vladne komisije za demarkacijo meje Shpejtim Bulliqi.
V zadnjem času so se namreč pojavile ugotovitve, da so se meje ponekod spremenile. Spremembe pa je treba zajeti v dokumentaciji, je dodal.
Prvi podpredsednik srbske vlade je danes v odzivu dejal, da je Kosovo enostransko razglasilo samostojnost, a da o demarkaciji ne more odločati na isti način. »Ne bo nikakršnih korakov tej smeri, dokler se ne doseže dogovor,« je dejal Dačić na novinarski konferenci.
Pojasnil je, da so se večkrat zavzeli za kompromis, ampak da se mora druga stran odločiti, kaj si želi. »Želimo si rešitve, ki bo najboljša za vse,« je dejal. Naprej pa se bodo pogajali na septembrskem srečanju, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Po poročanju prištinskih medijev bosta kosovski predsednik Hashim Thaci in njegov srbski kolega Aleksandar Vučić o spremembi meje predvidoma spregovorila na prihodnjem srečanju v Bruslju.
Popravek meje ali razmejitev
Medtem ko Thaci uporablja izraz »popravki meje«, Vučić govori o »razmejitvi« z Albanci.
V okviru popravkov meje bi večinsko albanske občine na jugu Srbije - Preševo, Bujanovac in Medvedja - priključili Kosovu. To pa po njegovih besedah pomeni, da ne bo prišlo do delitve Kosova niti avtonomije za Srbe na Kosovu. Vučić pa sicer ni pojasnil svoje razmejitve, a naj bi šlo za menjavo večinsko albanskih območij na jugu Srbije za večinsko srbski sever Kosova.
V zadnjem času nekateri srbski in kosovski politiki vse pogosteje govorijo o rešitvi, po kateri bi si državi izmenjali omenjena območja. Na pogajanjih o normalizaciji odnosov med državama, ki pod okriljem EU potekajo od leta 2011, to sicer uradno ni nikoli bila tema pogovorov.
Na Kosovu delitvi države nasprotujejo tako vladne stranke kot opozicija, v Srbiji pa je največji kritik te ideje srbska pravoslavna cerkev.
