»Hitler je hotel svet brez Judov, Hrvaška, njena politika, pa je hotela Hrvaško brez Srbov, ker so, kot so dejali, ogrožali hrvaško nacionalno bit,« je v Bački Palanki na predvečer hrvaškega praznovanja dneva zmage in domovinske hvaležnosti na osrednji srbski slovesnosti v spomin na pregnane in ubite Srbe v operaciji Nevihta leta 1995, razpredal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Dejal je, da ni naključje, da se je hrvaška vojaška operacija začela na isti avgustovski dan, kot so nacisti pol stoletja prej vdrli v hišo Ane Frank in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče. »Gre za enak zločin proti nekomu, ki je drugačen, ki ima drugačno ime, poreklo in nekega svojega boga. Edina krivda Ane Frank in Srbov v Krajini ni bila to, kar naj bi storili, ampak prepričanje nekoga, da bodo brez njih neka država in neki ljudje lepši in boljši. V obeh primerih se je iskala končna rešitev,« je dejal srbski predsednik.
Nova zmrzal s Hrvaško
Da je po tem zadnjem izpadu Vučića nemogoče razmišljati o krepitvi odnosov med državama, je za hrvaški Jutranji list zatrdil neimenovani visoki predstavnik hrvaške vlade. Časnik poroča, da hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović ne bo vrnila obiska srbskemu predsedniku, ki ga je v Zagrebu gostila februarja letos, ter dodaja, da je pričakovati globoko ohladitev odnosov med državama, tudi z odpovedjo že dogovorjenih srečanj. Da so Vučićeve izjave »zlonamerne in popolnoma neutemeljene«, je v svojem odzivu navedlo tudi hrvaško zunanje ministrstvo, ki dodaja, da je primerjava Hrvaške z nacističnim režimom »obrnjena trditev, saj je prav režim srbskega predsednika Slobodana Miloševića ob pomoči JLA in dela hrvaških in bosansko-hercegovskih Srbov odgovoren za vrnitev etničnega čiščenja v Evropo po drugi svetovni vojni«.
Kolinda Grabar Kitarović, ki je v soboto glavnima poveljnikoma Nevihte, Anteju Gotovini in Mladenu Markaću, pred časom oproščenima na haaškem sodišču, podelila visoki državni odlikovanji, se je na najnovejše dogajanje v odnosih s Srbijo za zdaj odzvala zgolj z izjavo, da se strani očitno ne bosta mogli zediniti glede preteklosti, da pa bi si morali prizadevati za boljšo prihodnost. Tudi hrvaški premier Andrej Plenković se je odzval z željo po boljšem sodelovanju s Srbijo, a ne na račun resnice. »Za vse nas je nesporno, da sta veliko agresijo na hrvaškem ozemlju izvedla Slobodan Milošević in velikosrbski režim,« je dejal za državno televizijo in ob tem zagotovil, da si na Hrvaškem želijo, da bi se srbska manjšina počutila dobro.
Osamljena Srbija
Prav slednjo je v bran Vučićevim izjavam izpostavil srbski zunanji minister Ivica Dačić in na srbski prodržavni TV Pink vprašal, ali ni res, da je leta 1991 na Hrvaškem živelo 560.000 Srbov, ob zadnjem popisu po Nevihti pa le še 180.000. Hrvaško osvoboditev Kninske krajine je označil za etnično čiščenje in dejal, da je »žalostno, a resnično, da se v Evropi dandanes etnično čiščenje slavi samo na Hrvaškem in Kosovu.«
Dačićeve tovrstne razlage niso nove, Vučićev okrepljeni populizem z zamegljevanjem dejanskih srbskih problemov pa pripisujejo ponovnemu razraščanju nacionalizmov v regiji. Osrednja težava zanj naj bi bilo s strani EU in širše mednarodne skupnosti zahtevano priznanje Kosova, glede katerega Srbi večinoma ne verjamejo več, da imajo kje še kakšnega zaveznika. Tamkajšnje razmere so znova eksplozivne po govoricah, da nameravajo srbske občine, ki zaman čakajo na osnutek statuta o svoji skupnosti, razglasiti avtonomijo, Vučić pa jim je v odprtem pismu zagotovil, da dokler je predsednik, »ne bo dovolil organiziranega nasilja nad Srbi in njihovimi svetinjami« ter da ne bo »nove Nevihte« niti pregona Srbov.
