Včeraj se je v Braziliji uradno začela kampanja za predsedniške volitve, ki bodo 7. oktobra. Državna volilna komisija je dan pred tem prejela 13 prijav kandidatov, med katerimi je kot kandidat Delavske stranke (PT) vpisan nekdanji predsednik države 72-letni Luiz Inácio Lula da Silva (2003–2011). Gre za najbolj popularnega brazilskega politika, ki pa je obsojen na 12-letno zaporno kazen zaradi »pasivne korupcije« in je od aprila letos za zapahi. Kljub temu mu javnomnenjske raziskave pripisujejo zmago daleč pred drugimi kandidati.
V sredo je vodstvo levičarske stranke PT v spremstvu več deset tisoč privržencev, ki se udeležujejo Nacionalnega pohoda za osvoboditev Lule, v glavnem mestu Brasilia pri visokem volilnem sodišču (tako v Braziliji imenujejo zvezno volilno komisijo) vložilo kandidaturo Lule da Silve za vpis v volilni imenik za predsedniške volitve. Tako bo zdaj lahko nadaljeval volilno kampanjo iz zapora.
Za vsak primer imajo rezervo
Vendar je zelo možno, da bo pravosodje v naslednjih dneh na njegovo kandidaturo vložilo veto. Zakon namreč predvideva, da na nobeno državno funkcijo ne more kandidirati oseba, ki je bila obsojena na drugi stopnji. Po mnenju odvetnikov, ki sestavljajo obrambo Lule, ni tako in naj bi imel obsojeni pravico do kandidature, dokler vrhovno sodišče ne potrdi izrečene kazni.
Zaradi možnih zapletov pa je PT za spremljevalca Lulove kandidature vseeno vpisala 55-letnega Fernanda Haddada, nekdanjega župana Sao Paula in ministra za kulturo v predsedniškem mandatu Lule da Silve in Dilme Rousseff. Če vrhovno sodišče prepove Lulovo kandidaturo, bi postal njihov predsedniški kandidat Haddad.
Lulo bi podprlo več kot 30 odstotkov anketiranih
Poleg PT so kandidaturo Lule za predsedniški položaj podprli še drugi koalicijski partnerji, kot so Komunistična stranka Brazilije (PCdoB), Delavska stvar (PCO) in Republikanski socialni red (PROS). V torek pa je ameriški časnik The New York Times objavil Lulov članek z naslovom Hočem demokracijo, ne pa nekaznovanosti. V njem je potrdil svojo odločitev, da kandidira za nov mandat. V članku med drugimi piše, da ga je desnica spravila za zapahe, pri čemer so ignorirali vse dokaze o njegovi nedolžnosti v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Poudaril je tudi, da je demokracija v Braziliji na preizkušnji in da država tone v gospodarsko recesijo.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da bi za Lulo glasovalo več kot 30 odstotkov volilcev. Njegov prvi zasledovalec je z napovedanimi 15 odstotki glasov skrajno desni kandidat in nekdanji vojak ter privrženec vojaške diktature Jair Bolsonaro. Na tretjem mestu je protestantska kandidatka Marina Silva, ki bi jo izbralo deset odstotkov vprašanih, na četrtem mestu pa je kandidat socialdemokratske stranke Geraldo Alckmin.
Pomembno vlogo pri odločitvi brazilskih volilcev igrajo televizijska soočenja med kandidati, zato Haddad pričakuje, da bo k sodelovanju v teh debatah povabljen tudi Lula ali pa namesto njega eden od njegovih predstavnikov. Povedal je, da bo PT začela volilno kampanjo z obiski »milijonov Lulovih privržencev« v slehernem kotičku Brazilije.
