Brazilsko vrhovno sodišče je s tesnim izidom zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika države Luiza Inacia Lula da Silve (2003–2011) za odlog prestajanja zaporne kazni. Tako bo moral verjetno že prihodnji teden na prestajanje 12-letne zaporne kazni, na katero je bil obsojen zaradi korupcije. Odločitev sodišča je bila sprejeta pod hudim pritiskom vojske in razdeljene javnosti in bo zagotovo vplivala na oktobrske predsedniške volitve.
Pet od enajstih sodnikov zveznega vrhovnega sodišča se je izreklo za ugoditev Lulovi prošnji, šest pa za takojšnje prestajanje kazni. Sodniki niso razsojali o krivdi Lule, ki je obsojen, ker je od gradbenega podjetja nezakonito pridobil letoviško stanovanje v zameno za sklenitev pogodbe z državnim naftnim podjetjem Perobras. Odločali so le, ali mora po obsodbi na drugostopenjskem sodišču takoj za zapahe, čeprav ni izčrpal vseh pravnih sredstev. V brazilskem kazenskem zakoniku je taka možnost nejasno predpisana.
Na potezi je zdaj regionalno sodišče, da ga pošlje v zapor. Do torka ima možnost, da Lulo pozove ali prisilno privede na prestajanje kazni.
Resničnostni šov sodišča
Brazilija je ena redkih držav, kjer plenarne seje zveznega vrhovnega sodišča prenašajo po televiziji, kar je za gledalce doživljajski dogodek v smislu resničnostnega šova. Vsak sodnik običajno na dolgo obrazloži svoj glas z izčrpnim sklicevanjem na pravno literaturo in navajanjem političnih premislekov, s pripombami na račun sredstev informiranja ali z vstavki o poglavitnih težavah, ki bi jih država morala premostiti. V obravnavi Lulove prošnje je denimo sodnik Luis Roberto Barroso, ki je prispeval glas proti, sicer pohvalil ekonomske in socialne uspehe Lulove vlade, a dejal, da ne more dopustiti, da na drugi stopnji obsojeni ne bi takoj začel prestajati kazni. Na koncu glasovanja je bil izid pet proti pet. Dilemo je rešila predsednica sodišča Carmen Lucia, ki je dala glas za zavrnitev. Po mnenju brazilskih pravnih izvedencev je sicer mogoče, da bo Lula po nekaj tednih iz zapora izpuščen.
Vojska med vrsticami grozila
Vojaški vrh je pred sprejetjem odločitve neposredno pritiskal na zvezno vrhovno sodišče. Upokojeni general Luiz Gonzaga Schroeder Lessa je izjavil, da bi vojska morala ukrepati, če sodišče ne bo poskrbelo, da gre Lula v zapor. Dejal je: »Oborožene sile bi morale vzpostaviti red, a ne verjamem, da bo to potrebno.« Aktualni poveljnik oboroženih sil general Eduardo Villas Boas pa je na twitterju izrazil strinjanje s to izjavo, rekoč, »delim želje vseh državljanov, ki zavračajo nekaznovanost«. Kaže, da brazilska vojska, ki je med letoma 1964 in 1985 vodila okruten diktatorski režim, spet dviguje glas.
Zapor Lule bo zagotovo imel politične posledice, saj pomeni njegovo avtomatsko izločitev iz predvolilne kampanje na oktobrskih predsedniških volitvah. Velik del družbe to doživlja kot maščevanje elite proti kovinostrugarju, ki je dosegel najvišji položaj v državi in uspešno vladal. Ko se je poslovil od položaja predsednika, ga je podpiralo 80 odstotkov Brazilcev, tudi po obsodbi ga še vedno podpira kakih 35 do 38 odstotkov, po mnenju analitikov pa bi bil na oktobrskih predsedniških volitvah zelo verjetno izbran za novega mandatarja. Njegova Delavska stranka je odločitev vrhovnega sodišča označila za »tragičen dan za demokracijo in za Brazilijo« v prepričanju, da gre za politični proces z namenom onemogočiti njegovo vnovično izvolitev na čelo Brazilije.
