Iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo so sporočili, da bodo v ponedeljek popoldne odstranili popolno zaporo na državni cesti med Godovičem in Idrijo. Za višinska in nevarna dela usposobljeni delavci bodo še do nedelje v soteski Zala izvajali nekatera dela za zaščito brežine in čistili vozišče. V ponedeljek predvidevajo montažo ograj in ureditev vertikalne prometne signalizacije, po 17. uri pa naj bi enosmerni izmenični promet znova stekel.
Odprava zapore bo po mesecu dni prinesla olajšanje domačinom, posebej se je bodo razveselili v idrijskih in cerkljanskih podjetjih, ki jim prometnica predstavlja glavno žilo do dobaviteljev in kupcev. Na velik izpad prihodka, ki se kaže v zmanjšanem obisku Unescove destinacije, opozarjajo tudi v idrijskem turizmu in storitvenih dejavnostih.
Najdaljša zapora v zgodovini
Medtem ko se direkcija za infrastrukturo uporabnikom zahvaljuje za razumevanje, pa idrijska poslanec Samo Bevk in državni svetnik Bojan Režun od države zahtevata študijo škodljivih in pozitivih učinkov omenjene zapore.
»Takšna radikalna zapora državne ceste je redkost v dosedanji praksi v Sloveniji. Tako dolge in neprekinjene popolne zapore na relaciji med Idrijo in Godovičem v vsej njeni zgodovini še ni bilo,« sta poslanec in svetnik zapisala v pobudi, ki sta jo danes naslovila na vlado. V njej državi predlagata, naj takoj po končani popolni zapori ceste naredi temeljito analizo pozitivnih in škodljivih učinkov zapore, izsledke pa upošteva v prihodnjih dveh letih, ko bodo v soteski gradili galerijo in na omenjeni cesti prav tako predvidevajo daljše popolne prekinitve prometa.
Menita, da bi država lahko bolje načrtovala in označevala cestne zapore. »Posebej opozarjava na pomanjkljiv ali celo zavajajoč projekt označevanja zapore na širšem in ožjem območju vse četrte razvojne osi. Prav tako predlagava, da se pred naslednjo popolno zaporo, če bo ta zares nujna, predhodno sanira oziroma ustrezno usposobi državno in lokalno cestno omrežje, preko katerega potekajo obvoznice, pomembne za lokalno prebivalstvo in turistične tokove,« svarita Idrijčana. V obdobju zapore so namreč oživele prometnice tako po levem kot po desnem bregu potoka Zala, ki so na določenih mestih tako ozke, da srečevanje vozil ni mogoče. To, da v današnjih časih takšna zapora popolnoma ohromi tovorni promet in težje tovornjake preusmeri na 135-kilometrski obvoz, je po njunem mnenju dokaz prepočasne modernizacije vse četrte razvojne osi.
Prepočasna modernizacija cestnega omrežja
Prostorsko umeščanje nove cestne povezave med Cerknim in Gorenjo vasjo se je na primer začelo že leta 2006, a še danes, po 12 letih, državni lokacijski načrt ni sprejet. Za nameček je država v strateških prometnih dokumentih ohranila samo povezavo Tolmin–Cerkno–Škofja Loka, izpustila pa krak četrte razvojne osi med Idrijo in Logatcem. Idrijčana zato vlado pozivata, naj omenjene dokumente dopolni tako, da bodo vključevali tudi idrijsko-logaški krak, za njegovo posodobitev pa naj zagotovi tudi ustrezna sredstva.
