Dva dni zatem, ko se je 33-letni tržaški jamar Stefano Guarniero poškodoval v enem od brezen na italijanski strani Kanina, jim ga je danes dopoldne le uspelo rešiti. V soboto popoldne je po navedbah vodje jamarske reševalne službe Walterja Zakrajška na dvestometrski globini padel za kakšnih 15 metrov. Ker so bili nekateri prehodi za nosila s ponesrečencem preozki, so jih morali razširiti z razstrelivom.
Drugačno razstreljevanje kot v kamnolomih
»Podobno tehniko smo pred mesecem sami uporabili pri reševanju v Netopirjevi jami pri Orleku. V takšnih primerih z minimalno količino razstreliva odstreljujemo res majhne, mikrogramske plasti. Če bi to počeli tako, kot delajo v kamnolomih ali rudnikih, bi lahko ogrozili ali pa celo zasuli rov,« je opozoril Zakrajšek. Prehod torej razširijo ravno toliko, da lahko skozenj spravijo nosila s poškodovanim. »Nikakor pa ne delamo predorov,« se je zasmejal.
Je bila pa akcija zaradi dolžine meandra, stopnjastega brezna oziroma ožine, dodatno zahtevna. Reševalci so morali namreč po plasteh »olupiti« od 20 do 40 metrov stabilne in kompaktne »žive« skale. »Odstranjevali so lusko po lusko, kar pa traja,« je povedal vodja slovenskih jamarskih reševalcev, ki so italijanskim kolegom že v soboto priskočili na pomoč.
Akcijo je dodatno oteževala voda. Jama ima namreč vhod v snežišču, pri trenutno visokih temperaturah pa se sneg topi in teče vanjo. »Med zadnjimi raziskavami jame so na srečo našli ta spodnji izhod, saj bi sicer reševanje skozi zgornjega trajalo bistveno dlje, pot pa bi jim ovirala še led in daljša ožina,« je razložil Zakrajšek.
Glede poškodb je imel srečo
»Imel je izredno srečo, da si je pri padcu s takšne višine poškodoval samo roko in rebra,« je dodal Zakrajšek. Pri takšnih padcih reševalci ravnajo najprevidneje, saj je velika možnost poškodbe hrbtenice. »Tudi če poškodovanec pravi, da je v redu in da čuti noge in roke. Zelo hitro je lahko poškodovano kakšno vretence, a tega pri navalu adrenalina ni čutiti, zato smo vedno izredno previdni,« je še navedel.
Poškodovani 33-letnik je po izobrazbi medicinski tehnik, tako da je lahko reševalcem podrobno opisal, kaj in kje ga boli. Ti so se znašli in njegovo izjavo posneli ter jo pred spustom v jamo predvajali zdravniku, da se je ta lahko malce pripravil že vnaprej. So pa poškodovancu v jami postavili bivak, da se ni podhladil, obenem pa je tako lahko še malce zadremal. V njem so si lahko odpočili tudi člani zdravstvene ekipe, ki je bedela ob poškodovancu, in njegov jamarski kolega, ki je bil ob njem vse od nesrečnega padca. Vsi skupaj so v jami prespali kar dve noči.
Na pomoč tudi slovenski reševalci
Že v noči s sobote na nedeljo se je do ponesrečenca prebil priznani slovenski zdravnik in jamar Rok Stopar, ki je s ponesrečencem ostal vse do nedelje zvečer. Na pomoč italijanskim kolegom je pri reševanju jamarja iz ekipe Furlanije - Julijske krajine priskočilo tudi več slovenskih pripadnikov jamarske reševalne službe.
Natančnega števila v akciji sodelujočih reševalcev, jamarjev in medicinskega osebja Zakrajšek nima, bi pa pri podobnem reševanju pri nas sodelovalo najmanj od 80 do sto oseb.
