Institucionalni politični dialog med Madridom in Barcelono se je po sedmih letih s prvim srečanjem stalne bilateralne komisije katalonske in centralne vlade začel minuli teden. Ocene o rezultatih tega sestanka so različne: španska vlada pravi, da sestanek pomeni obnovitev normalizacije, katalonski predstavniki pa temu ugovarjajo, češ: »Očitno imamo precej drugačne koncepte normalnosti.« Pred sestankom je odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont španskega premierja Pedra Sancheza opozoril, da ima do jeseni čas, da preide od simbolnih h konkretnim dejanjem.
Ultimati niso pravo sredstvo
Izjava Puigdemonta je zvenela kot ultimat: če Sanchez ne bo privolil v pogajanja o glavnih zahtevah katalonske vlade, bodo poslanci nacionalističnih katalonskih strank v španskem parlamentu umaknili svojo podporo, kar bi pomenilo konec manjšinske socialistične vlade. Vodja katalonske vladne delegacije na tem srečanju je bil katalonski minister za zunanje zadeve in institucionalne odnose Ernest Maragall, ki je po sestanku Puigdemontovo grožnjo komentiral z besedami: »Vsi smo se naučili, da je politika ultimativnih terminov napačna.« Brat nekdanjega katalonskega socialističnega predsednika Pascuala Maragalla (2003–2006) in nekdanji član katalonske socialistične stranke, danes pa član stranke Republikanska levica (ERC), je še dejal: »Kljub vsemu imamo zdaj (s Sanchezom) vsaj delovno agendo.« Puigdemotnove besede je označil za nepremišljene.
Katalonski referendum za Madrid ostaja nesprejemljiv
Na sestanku, ki je bil minulo sredo v Barceloni, je Maragall za osrednjo temo pogovora postavil dve glavni zahtevi. Prva je sestava posebne delovne skupine, ki bi na temelju primerjalnega prava preučila možne alternative za sklic referenduma o samostojnosti po vzoru Kanade v primeru Quebeca. Druga je zahteva, da špansko tožilstvo izpusti na prostost vseh devet priprtih katalonskih politikov. Vodja delegacije španske vlade je bila ministrica za teritorialno politiko Maritxell Batet. Prvi katalonski zahtevi je zaprla vrata, saj španska ustava tega ne predvideva. Namesto tega je ponudila spremembe katalonskega statuta oziroma ustave in revizijo zakonov, ki jih je ustavno sodišče zadržalo; to so med drugimi zakoni o podnebnih spremembah, socialni skrbi za revne otroke in proti deložaciji.
Edini konkretni rezultat srečanja je bil ustanovitev podkomisije za infrastrukturo, finance in ekonomske dejavnosti z namenom obnoviti pristojnosti katalonske vlade, ki ji pripadajo po ustavi in ki jih je špansko ustavno sodišče preklicalo. Ministrica Batet, po rodu Katalonka in nekdanja Maragallova partijska kolegica, je po sestanku dejala, da ima socialistična vlada za Katalonijo pripravljen politični projekt, a vsebine ni razložila. Katalonska vladna predstavnica za tisk Elsa Artadi pa je sestanek označila za veliko razočaranje, medtem ko je Maragall pogovor ocenil kot »odkrit in trden« in da je politični dialog dolgotrajen. Kljub vsemu je napovedal vročo politično jesen.
Sanchez obljublja politično rešitev
V petek je španski premier Sanchez na tiskovni konferenci zagotovil, da njegova vlada ne bo vlagala novih tožb proti katalonskim politikom, da bo vztrajala pri iskanju »političnih rešitev« za katalonsko krizo, kar »bo zahtevalo veliko potrpljenja, pedagogike, velikodušnosti in modrosti«. Na eni strani je srečanje potrdilo, da je med Barcelono in Madridom veliko več stvari, ki ju razdvaja, kot pa združuje. Po drugi strani katalonskim nacionalistom ponujeni politični dialog manj ustreza kot pa politika konfrontacije, ki jo je izvajala prejšnja konservativna španska vlada. Gre za to, da konfrontacija nacionalistične težnje združuje in krepi, medtem ko dialog odpira druge alternative razglasitvi samostojnosti in s tem politično voljo razprši.
