Arhitekturni biro Triiije, ki ga je ustanovil Andrej Mercina leta 2005, temelji in deluje na tradiciji iz leta 1952. Kako je to mogoče in zakaj je tako? Njegov ded je bil priznani arhitekt Ilija Arnautović, ki je z arhitekturno prakso začel leta 1952 in postal ena osrednjih osebnosti povojne postmodernistične dobe. Njegova hči Branka Arnautović je leta 1985 prevzela prakso, nadgradila področje oblikovanja interjerja ter popeljala družinsko tradicijo skozi politično in gospodarsko transformacijo v samostojno državo.
Na podlagi bogate zgodovine delo arhitekturnega biroja Triiije pomeni sintezo tradicionalnih vrednot in sodobnega duha, Branka Arnautović deluje kot strateška svetovalka, Andrej Mercina je gonilna sila biroja. Biro Triiije arhitekturo in oblikovanje obravnava kot kreativno silo odgovornega in dobro uravnoteženega ustvarjalnega odnosa, ne glede na obseg, program ali finančno ozadje. Kljub mednarodnim projektom ostaja zavezan načelu, da so osnova vsakega uspešnega projekta intenzivni medčloveški odnosi.
Projekti po vsem svetu
Andrej Mercina je po diplomi na ljubljanski fakulteti za arhitekturo delovne izkušnje nabiral v birojih Aubock & Karasz na Dunaju, Intrados in Bevk Perović arhitekti v Ljubljani ter v AvciArchitects v Londonu. Biro Triiije je kmalu po ustanovitvi že potreboval izpostavi v Münchnu, Dubaju in Punah, saj so dobili več projektov zunaj Slovenije. Njihovi projekti se v merilu raztezajo od krajinskega oblikovanja prek arhitekture do interjerja in znamčenja (brandinga) ter geografsko od Slovenije in Evrope čez Bližnji vzhod do Indije. Andrej Mercina pravi: »Imam prav divjo željo po oblikovanju velikih dimenzij in drobnarij, kopanju po čudovitih vsakdanjostih ljudi in vznemirljivo abstraktnem oblikovanju prihodnosti. Vsak človek, vsaka ideja in vsaka realizacija imajo svojega zaščitnika in svoj čas. Kot oblikovalci imamo izjemen privilegij uživati vse odtenke te različnosti naenkrat, dan za dnem.«
Za knjigo in razstavo o svojem dedu Iliji Arnautoviću je prejel Plečnikovo nagrado (2007), leta 2010 je odprl Arhitekturno svetovalnico, je tudi gostujoči predavatelj (projekt Centres / British Council Slovenija, PKP Pogumni. Kreativni. Podjetni / Šola za lajf) in eden najbolj branih avtorjev kolumn in člankov s področja arhitekture v slovenskih medijih. Biro je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, njihovi najpomembnejši projekti so interjerji trgovin Karla Lagerfelda (Pariz, Dubaj, München, Sankt Peterburg), 2014–2017, Vila Bhise (Pune, Indija) 2016, interjer inovativnih pisarniških prostorov PMI Headquarters (Ljubljana 2014), kavarna Lolita (Ljubljana) 2012…
Slovenski institut za kakovost in meroslovje
Leta 2017 so projektirali prenovo stavbe za Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ). Institut je eden vodilnih na svojem področju in to, da z novim sedežem prvič združuje vse svoje oddelke pod eno streho, močno pripomore k ugledu in identiteti blagovne znamke. Izhodišče pred prenovo je bilo v grobem takšno: uporabnih površin 8000 kvadratnih metrov je bilo zajetih v dveh volumnih, v administrativno dvonadstropnem bloku in v enonadstropnem skladišče z večjo dvovišinsko halo. Nov program je predvideval pisarne, laboratorije, komore za testiranje, skladišča ter nekaj predavalnic za izobraževanje kadrov in zunanjih sodelavcev.
Arhitekti so pri ohranitvi in adaptaciji montažne betonske konstrukcije zavzeli povsem trajnostno naravnano izhodišče. Objekt v osnovi sloni na standardizaciji in repeticiji le štirih elementov. To lastnost so preoblikovali v unikatno homogeno strukturo, pri čemer so upoštevali racionalnost zasnove. Najdrznejša poteza je vhodni portik, ki si upa pod eno streho spraviti kar tri vstopne prostore; arhitekti so tako stavbi dodali nekaj želene sodobne monumentalnosti. Novi poudarjeni element popolnoma zaznamuje objekt in ga ne le estetsko, ampak tudi funkcionalno nagradi. Kljub načelu trajnostne prenove so odstranili nekaj slojev konstrukcije in ustvarili dvovišinski lobi s prostim vogalom ter na strehi vhodnega portala oblikovali teraso v dimenzijah sprinterske proge. Skladiščni objekt je popolnoma obnovljen – izčiščena in stroga tehnološka pojavnost zdaj deluje kot preplet mehkejših detajlov vidnih betonskih prefabriciranih elementov, lesenih elementov opreme in dinamične kompozicije vseh dodanih slojev.
Prenove objektov so izjemnega pomena za naše okolje in so v Evropi presegle obravnavo zgolj kot trend: postale so prva in samoumevna izbira. Triiije so gradnji podaljšali življenje, jo nadgradili in posodobili. Za to so morali vključiti statično sanacijo, umestiti nova vertikalna komunikacijska jedra, primerno energetsko sanacijo, celovito prenovo notranjosti z distribucijo novih dejavnosti, povečanje okenskih odprtin in strešnih svetlobnikov ter novo fasado in zunanjo ureditev.
