Desetice so od nekdaj privlačile ljudi – po nekaterih navedbah zaradi evolucijskega dejstva, da imamo deset prstov, zato je zgodovina polna primerljivih mejnikov. Prvo milijardo dolarjev tržne kapitalizacije je tako doseglo jeklarsko podjetje US Steel leta 1901. Naslednjo ničlo je leta 1955 dodalo podjetje General Motors, sto milijard dolarjev pa je dosegel tehnološki velikan IBM leta 1987. Razcvet informacijske tehnologije konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je računalniškemu velikanu Microsoftu prinesel naslov prvega podjetja z več kot 500 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije. Od sredine prejšnjega stoletja se torej nova ničla na prestižni lestvici največjih pojavi na približno 30 let.
In koliko sploh je 1000 milijard dolarjev? Če jih prevedemo na BDP, bi bil Apple 17. največja država sveta. Znesek pomeni približno 40 odstotkov programa odkupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja Evropska centralna banka za spodbujanje evrskega gospodarstva. Lahko ga izrazimo tudi kot 450-kratnik slovenskega farmacevta Krke. Kakor koli zadevo obrnemo, veliko, skoraj nepredstavljivo.
Za vlagatelje dogodek posebnega obeležja ne potrebuje. Nekaterim bo rast le utrdila prepričanje o vsemogočnosti kalifornijskega podjetja, na drugi strani pa bo slišati svarila na podlagi izkušenj s cenami delnic Microsofta in IBM – te so kmalu po mejnikih dosegle vrh, ki mu je sledila močnejša negativna korekcija. A v resnici številka ni prav nič več oziroma manj vredna od katere koli druge številke. Morda je še najzanimivejši podatek o poslovanju podjetja v zadnjem četrtletju. Povprečna prodajna cena iphona se je namreč zvišala za kar 20 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Rast cene osrednjega Applovega izdelka je povsem zunaj inflacijskih okvirjev razvitega sveta in kaže, kako zaželena je še vedno naprava med uporabniki.
