Boris Dežulović: Adijo, galebe

Dan po tem, ko je umrl Oliver Dragojević, me je, ko je potoval na Brač, obiskal Vlado Kreslin. Bil je globoko pretresen in iskreno prevzet spričo spontanega zbiranja ljudi v spomin na Oliverja večer pred tem na Pjaci, osrednjem splitskem srednjeveškem trgu. Zanimalo ga je vse o tem: ni vedel, da so Splitčani na Pjaci peli dolgo v noč, ni vedel, da so se ljudje spontano zbrali in peli Oliverjeve pesmi tudi v Šibeniku, Zadru, Dubrovniku, njegovi Veli Luki in drugod po Dalmaciji. Nato sem spustil Oliverja iz zvočnikov, skritih v bršljanu na terasi, in Vladu pripovedoval o vsem tem, njemu pa se je v zahajajočem soncu zaiskrila solza.