(Ženo utopiti)
je hotel kmet Marko Parač iz Zagradja na Hrvatskem. Peljal se je proti polunoči s svojo ženo v Drenovce, češ, da bode dal v tamošnjem mlinu zmleti vrečo žita. Namesto proti mlinu pa je zavozil proti vodi in prisilil ženo, da skoči v vodo. Ko pa je žena zopet prilezla na suho, nagnal jo je zopet v vodo in sicer tako globoko, da je mislil, da je gotovo utonila. Žena pa se je v temi rešila in še le drugi dan zvedel je Parač, da je našla zavetišče pri učitelju. Zahteval je, naj pride zopet domu, predno pa se je to zgodilo, odvedli so ga orožniki v Brod. Hotel je ženo utopiti, ker je ljubkoval z neko sosedo in bi se bil torej rad znebil žene.
Slovenski narod, 20. oktobra 1893
Strahovito maščevanje ogoljufane žene.
Neka gospa iz najodličnejših krogov je iz ljubosumnosti v Berolinu strašno dejanje storila. Soprog je šel zvečer v cirkus, a žene ni hotel vzeti s seboj, češ, da je bolehna. V cirkus podal se je v spremstvu neke druge znanke. Kljub temu, da sta bila obadva oprezna, nista opazila, da jih opazujejo neki znanci, katere je žena za to napravila. Ko so »prijatelji« konstatirali »sestanek«, podali so se k gospej in jo o tem obvestili. V grozni jezi se je žena zarotila, da bode možu dala tako lekcijo za njegovo nezvestobo, da jo bode pomnil. In držala je besedo. V bližno lekarno je šla po nerazrečeno žvepleno kislino, kojo je skrila v spalnici. Proti jutru šele prišel je mož domov. Mož se je vlegel in trdno zaspal. Na to je žena čakala. Tiho je s svoje postelje vstala, prijela steklenico, v kateri je bila strašna tekočina, in je vso kislino brez usmiljenja zlila na možev obraz. (…) Na pol mrtvega so odvedli v bolnico, a maščevalka se je pustila čisto mirno odvesti v zapor.
Slovenec, 23. maja 1903
O te ženske!
Služkinja A . S. prišla je včeraj iz Celovca obiskat v Ljubljano svojega ljubimca P. St., stanujočega v nekem tukajšnjem hotelu. P. St. pa se je bil med časom tukajšnjega bivanja seznanil z natakarico M. T. Le-ta je izvedela, da se P. St. sprehaja po mestu z neko žensko, in takoj ga je šla iskat. V Frančiškanskih ulicah so res prišli vsi trije skupaj. P. St. in njegova spremljevalka sta zbežala na Dunajsko cesto, ker je natakarica vpila za njima, in sta se hotela skriti v hotelu »pri slonu«, a natakarica jima je bila takoj za petami in je skočila v soljubimko, da bi jej vrgla poper v obraz, ali v tem hipu je na hodniku padla in poper se je raztresel po tleh. Mej tem časom pa je njena tekmovalka skočila v fijakarski voz in se odpeljala, nezvesti ljubimec pa je izginil v hotelu »pri slonu«. Seveda je ta prizor med pasanti na cesti vzbudil mnogo smeha.
Slovenec, 23. julija 1903
Boj za moža.
Neki tukajšnji obrtnik je imel z neko natakarico ljubavno razmerje, in ko se je pokazal sad ljubezni, si je izbral drugo in prvo peče ljubosumnost noč in dan ter vedno želi po maščevanju. Ne maščuje se pa nad nezvestim ljubimcem, ampak nad njegovo novo ljubico. Pred nekaj časom je natakarica vzela s seboj za »asistenco« postreščka in šla ž njim naravnost v stanovanje svoje konkurentinje. Tam jo je dobro, kakor je že ženska navada, oštela, potem pa zopet odšla domov. Toda črv vesti ji še ne da pokoja in par dni pred pustnim dnevom se je šla v družbi neke prijateljice zopet maščevat. Ko vstopita v kuhinjo, se je začulo regljanje, kakor veliki petek iz zvonika. Ker vrišča in oštevanja le ni bilo ne konca ne kraja, zgrabi zmerjanka lonec mleka in polije z njim svojo nasprotnico in ker še to ni nič izdalo, prišle so na vrsto pomije. Toda prave ljubezni se ne odžene niti z mlekom, niti s pomijami, in tako je bilo tudi tukaj. Mir je bil šele potem, ko je prišel na pomoč hišnik ter je pognal zapuščeno natakarico, od katere je teklo mleko in pomije, kakor od mokre kokoši, iz hiše; ni pa gotovo, ako se ji je s tem ljubezen ohladila za večno in najbrže se še vidita pri Filipih.
Slovenski narod, 1. marca 1906
Obsojena zaradi zakonske nezvestobe
Beograd, 21. febr. p. Pred beograjskim sodiščem prve stopnje se je vršil včeraj proces zaradi zakonske nezvestobe. Neki beograjski brivec je tožil svojo ženo, da mu je prelomila zakonsko zvestobo z nekim tehnikom. Brivec je zahteval ločitev zakona, obenem pa tudi postopanje po določilih novega kazenskega zakona, ki določa kazen tudi za zakonsko nezvestobo. Proces je izzval po vsem Beogradu veliko zanimanje, tako da je bila sodna dvorana nabito polna. Sodišče je oba obtoženca obsodilo vsakega na 600 Din globe.
Jutro, 22. februarja 1932
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s
