Čeprav je postal slaven že za časa svojega življenja, osebno ni nikoli hrepenel po slavi. Navduševal se je tudi nad sodobno tehniko, na tem področju mu je uspelo nekaj inovacij. Pilotiral je vojaška letala, rad je imel tudi cestna vozila, posebej motorna kolesa. Ravno vožnja z motorjem ga je pri vsega 46 letih stala življenja, ko je nesrečno padel med izogibanjem dvema mladima kolesarjema. O njegovi smrti se je razpisal ves svetovni tisk, tudi slovenski.

Polkovnik Lawrence umrl

London, 10. maja. c. Danes je v tukajšnji vojaški bolnišnici umrl znani angleški polkovnik Lawrence. V nezavesti je ležal 142 ur.

Silno mnogo se jo pisalo o tem tajinstvenem človeku, enemu najboljših agentov angleške tajne obveščevalne službe (lntelligence Service), toda mnogo tega spada v kraljestvo legend. Lawrence se je rodil l. 1888 v Walesu in je bil po krvi in duševnosti Kelt in Irec. Z 20 leti je že odšel v Sirijo in vagabundiral med beduini tja do Evfrata ter študiral njihovo dušo. 1910 je bil drugič med Arabci, kjer je ostal dve dolgi leti. Zasnoval je takrat gigantičen načrt, da bo odtrgal Arabijo od Turčije, ustanovil posebno arabsko cesarstvo in ga poklonil kot dominijon angleškemu kralju. (…) Bil je velik Arabec, drzen avanturist, najboljši v Intelligence Servicu, romantičen organizator, ki mu jo usoda nanesla, da je umrl od banalne avtomobilske nesreče, on, ki je tisočkrat hladno gledal smrti v oči v arabskih puščavah, kjer je zasajal mejnike novemu angleškemu dominijonu.

Slovenec, 20. maja 1935

Polkovnik Lawrence mrtev

London, 20. maja d. Včeraj ob 8. zjutraj je umrl polkovnik Lawrence, ki je med svetovno vojno izvršil nešteto uslug antantnim vojnim silam. Njegova največja zasluga je bila ustanovitev svetovno znane angleške vojaške poročevalske službe »Inteligence Service«. Ta urad je Angležem pripomogel, da so z uspehom nastopili proti nemški podmorniški vojni, ker se je agentom »Inteligence Servicea« posrečilo, da so dobili v roke tajno knjigo nemške admiralitete, na podlagi katere so lahko rešili vsa radijska povelja, namenjena podmornicam. Njegova zasluga je tudi bila, da so se arabska plemena združila v kraljevino Irak. (…)

Zelo toplo posmrtnico umrlemu polkovniku Lawrenceu je napisal tudi Winston Churchill. V nekrologu pravi ugledni britanski državnik med drugim:

Mogoče bomo šele pozneje razumeli, da smo s polkovnikom Lawrenceom izgubili eno izmed najpomembnejših osebnosti naše dobe. Imel sem čast, da sem mu bil osebni prijatelj in sem ga dobro poznal. Mogoče britanski imperij že leta in leta ni doživel tolikšne izgube, ki bi se po svojem pomenu mogla primerjati s prerano smrtjo polkovnika Lawrencea. (…)

Jutro, 21. maja 1935

Zagonetna smrt polkovnika Lawrenca

Ko se je pred dobrim mesecem raznesla po svetu vest, da je podlegel znani angleški polkovnik Lawrence poškodbam, ki jih je zadobil pri padcu z motocikla, se je pojavilo najprej mnogo komentarjev o njegovem delovanju. Ameriški novinarji so pisali, da je najznamenitejša Lawrencova knjiga »Upor v pustinji« ena sama laž (…). Angleški tisk je pa citiral besede sira Johna Hamiltona, da se »izmed 50 milijonov nihče ne more primerjati z njim«. Nemški tisk je bil v svoji sodbi bolj rezerviran, kajti v izvestnih krogih je dobro znano, da je »mali polkovnik« (Lawrence je meril samo 1.62 m) prvi prodrl v tajne oboroževanja hitlerjevske Nemčije. (…)

Lawrence ni nikoli hrepenel niti po časteh, niti po denarju. Po smrti svojega očeta je podedoval letno rento 500 funtov šterlingov. Prvo, kar je storil, je bilo, da je obdržal sam samo sto funtov, vse drugo je pa razdelil med bolnice in dobrodelne zavode. (…)

Svojim dedičem je zapustil samo nekaj gotovine, svojo privatno knjižnico in hišico na morski obali. V oporoki je določil, naj ga ne pokopljejo pod imenom, ki je proslavilo njegova dejanja, temveč pod onim, ki ga je nosil zadnje čase, namreč Thomas Edward Shaw.

Lawrencova smrt ni bila nič manj zagonetna, kakor vse njegovo življenje in navzlic vsem ukrepom angleške »Tajne službe« se je posrečilo ugotoviti več čudnih okolnosti, nanašajočih se na tako nenadno in presenetljivo Lawrencovo smrt. Tako mu je motocikel, ki naj bi se bil z njim ubil, nekaj dni poprej podarilo Udruženje bivših častnikov angleške kolonijalne vojske. Lawrence je baje preizkušal motocikel prvič usodnega dne. Čudno je pa, da je motocikel, spravljen v bližnji garaži, izginil ta čas, ko so smrtno ranjenega polkovnika odnašali s kraja nesreče in da je bil zamenjan z drugim, ki na njem ni bilo nobenih sledov padca.

Polkovnik Lawrence je opetovano omenil svojim prijateljem, da je njegovo življenje v nevarnosti. Ko je nedavno potoval skozi Marseille, je dejal mornariškemu častniku, ki je zdaj ataše pri angleškem poslaništvu v Parizu: »Ne razumem, kako sem mogel ostati živ sredi te armade sovražnikov, ki so se zarotili, da me odstranijo. Število sovražnikov, ki mi strežejo po življenju, cenim na 20.000.« Zagonetne so tudi poškodbe, ki naj bi jim bil Lawrence podlegel. Prvi k njemu poklicani zdravnik je ugotovil samo lahko poškodbo. Njegova diagnoza niti ne omenja, da si je prebil lobanjo, kakor je bilo rečeno pozneje v uradnem poročilu. Ranjenca so prenesli v leseno barako, ki jo je stražilo 20 do zob oboroženih vojakov in iz katere so ga prinesli že mrtvega. (…)

Slovenski narod, 3. julija 1935

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si