»Ognja ali dima ni videl nihče, da je v kotlovnici požar, je opozoril požarni alarm,« pravi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica Silvo Režek o intervenciji v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Bohinj v Ribčevem Lazu v noči s četrtka na petek. Požarni alarm zaradi požara v kotlovnici se je sprožil ob 23.11. Za 75 otrok in njihovih učiteljev, ki so počitnikovali ob Bohinjskem jezeru, je to pomenilo znak za evakuacijo. Režek pravi, da so jo izpeljali izjemno mirno, zbrano in brez večjega preplaha. Otroci so z zanimanjem spremljali delo gasilcev, ga velik del ovekovečili tudi s svojimi mobilnimi telefoni, malo čez prvo uro zjutraj pa so jim gasilci dovolili vstopiti v objekt in vrnili so se v postelje.
Izpopolnjen sistem je preprečil širjenje požara
»Nihče ni bil v neposredni nevarnosti. Novejše kotlovnice, kot je ta, imajo običajno izpopolnjene varnostne sisteme. Ko se je v kotlovnici začelo kaditi in se je sprožil alarm, so se zaprle vse lopute, kar je preprečilo širjenje požara,« pravi poveljnik bohinjskih gasilcev. Ti so po tem, ko so pogasili požar, pregledali in prezračili prostore ter preverili prisotnost nevarnih plinov. Elektriko v kotlovnici so odklopili, prepovedali uporabo, poslovodstvu hotela pa svetovali, naj pokličejo servis. »Ugotovili smo, da je objekt primeren in varen za bivanje, saj ni bil poškodovan.«
Del bohinjskega doma, v katerem so bivali otroci in njihovi spremljevalci, je sicer popolnoma obnovljen – po energetski sanaciji, ki se je končala že lani jeseni, so ga slovesno odprli konec marca letos. Takrat je prav kotlovnica predstavljala zanimivost, ob kateri se je delegacija z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem na čelu zadržala najdlje. »Prenova je stala dobre tri milijone evrov. Okoli 1.900.000 je stala celovita statična prenova z novo streho, stropi in vsem drugim, dober milijon pa je znašala energetska sanacija z novim ogrevalnim sistemom, ovojem stavbe, okni…« je takrat našteval direktor CŠOD Branko Kumer.
Ob prenovi zagotavljali prihranke
Sanacijo bohinjskega centra so v večji meri financirali iz evropskih sredstev ter iz sredstev zasebnega partnerja – družbe Petrol, ki upravlja kotlovnico. Pri obnovi je šlo, kot je poudaril minister Gašperšič, za prvi končani pilotni projekt programa energetske prenove stavb v državni in občinski lasti, ki poteka po modelu energetskega pogodbeništva z zasebnim vlagateljem. Rok Vodnik iz Petrola je ob tem napovedal, da bodo v objektu prihranili kar okoli 250.000 kilovatnih ur energije na leto – toliko, kot bi je zadostovalo za enoletno ogrevanje 20 stanovanjskih hiš, ga je dopolnil minister. Vodnik pa je poudaril tudi pomembnost menjave fosilnih goriv za čistejše energente v Triglavskem narodnem parku. Po prenovi kotlovnice je namreč kurilno olje za ogrevanje prostorov zamenjala biomasa, vodo pa ogrevajo s pomočjo toplotne črpalke.
