Čeprav severni jeleni v iskanju čim bolj slastne hrane prepotujejo tudi 5000 kilometrov na leto, kar predstavlja najdaljšo selitev med kopenskimi sesalci, so trije severni jeleni, ki že slaba dva meseca bivajo v prostorni novi ogradi ljubljanskega živalskega vrta, za svojo pot v Ljubljano potrebovali precej manj kilometrov. Pod Rožnik namreč niso pripotovali z območja okoli severnega pola, ki predstavlja njihov življenjski prostor, temveč iz »zgolj« nekaj sto kilometrov oddaljenih mest na Češkem.
Rogovje imajo tudi samice
Eno leto star samec Sven (prej Rudi) ter dveletni samici Trina (prej Leila) in Elza (prej Kača, kar je v češkem jeziku izpeljanka Katarine), so v Ljubljano iz živalskega vrta v Olomoucu oziroma v Brnu sicer prišli že oktobra, a so jih obiskovalcem predstavili šele sredi junija. Takrat so namreč skupaj z zaključkom obnove zgornjega dela živalskega vrta dokončali tudi gradnjo več kot 1500 kvadratnih metrov velike ograde za severne jelene. Leži, kot se za severne jelene spodobi, na nekoliko odmaknjenem, najvišjem in najbolj severnem delu živalskega vrta. V živalskem vrtu ob tem upajo, da bo prihodnje leto, ko bodo mlade živali spolno dozorele, skupina že večja. »Upamo, da se bomo lahko veselili naraščaja. Ograda je dovolj velika za številno čredo,« je ob odprtju nove ograde povedala direktorica živalskega vrta Zdenka Ban Fischinger.
Če sta najbližja soseda trojice iz Češke, par losov, največja predstavnika družine jelenov, saj lahko samec tehta tudi do osemsto kilogramov, pa se severni jeleni, ki jim tehtnica pokaže dobrih tristo kilogramov, lahko pohvalijo z nekoliko drugačnim rekordom. Glede na maso imajo relativno največje rogovje med vsemi jeleni in so tudi edini predstavniki jelenov, kjer imajo rogovje tudi samice.
Bežijo pred nadležnimi komarji
Otrokom so severni jeleni še posebej ljubi predvsem zato, ker decembra do njih na saneh pripeljejo Božička. A prav rogovje jelenov je tisto, ki v skrivnost ovija čredico severnih jelenov decembrskega dobrega moža. Imena, kot so Rudolf, Komet in Kupid, namreč nakazujejo, da so jeleni z razvejanimi rogovi, vpreženi v Božičkove sani, samci. Vendar samcem konec decembra rogovje izpade, medtem ko samice rogovje izgubijo šele konec zime. Pozimi so namreč breje in rogovje potrebujejo, da se lažje dokopljejo do hrane pod snežno odejo. »Najbrž so Božičkovi pomočniki samice,« so v živalskem vrtu namignili ob predstavitvi svojih severnih jelenov. Med Božičkovo čredo je zagotovo najbolj poznan rdečenosi jelenček Rudolf. »Smrček severnih jelenov je res rdeče obarvan, a tega ne vidimo, ker je prekrit z dlako. Je namreč dobro prekrvavljen, da živali ne zebe, ko v snegu iščejo hrano,« je nedavno pojasnila strokovna vodja v živalskem vrtu Barbara Mihelič.
Dobro prekrvavljen smrček pa ni edina prednost, s katero so se severni jeleni prilagodili na življenje v zahtevnih razmerah na mrzlem severu. Njihova dlaka je odlična izolacija, saj se, ko ležijo na snegu, ta pod njimi ne stopi, po hrano pa se odpravijo več tisoč kilometrov daleč. A ne le iskanje hrane, na njihovo pot selitve vplivajo tudi nadležni komarji. Ti lahko severnemu jelenu popijejo liter krvi na leto. »To je lahko še posebno nevarno za mladiče. Zato živali iščejo območja, kjer je komarjev manj,« je še povedala Miheličeva.
