Obljubil je »islamsko socialno državo«, deset milijonov novih delovnih mest, pet milijonov novih stanovanj in izkoreninjenje korupcije. Ni treba biti poseben realist za ugotovitev, da so takšne obljube, vsaj v Pakistanu in kratkoročno, denimo en mandat, skoraj neuresničljive. Prav s temi napovedmi je Imran Kan, slavni igralec kriketa, »prepričal« Pakistance in zmagal na volitvah. Kan je na eni strani »liberalni« intelektualec z bogatim športnim pedigrejem, na drugi nacionalist in blizu islamski skrajni desnici, ki za bogokletje zahteva smrtno kazen, je zapisala večina neodvisnih analitikov. Je tudi proti družbenim elitam, a se hkrati zelo rad druži z bogataši. Premierski položaj so dolgoletne sanje Imrana Kana. Da je potrpežljiv in vzdržljiv, je danes 65-letni Kan dokazal že, ko je bil vodja pakistanske reprezentance kriketa. Ko je ta leta 1992 osvojila naslov svetovnega prvaka, je bil star 40 let. Štiri leta kasneje je ustanovil Gibanje za pravičnost (Tehrik-e-Insaf/PTI) in se podal v politiko. Dolgo časa je veljal za političnega nepomembneža.
Ne pozabi na Navaza Šarifa!
A že leta 2013 je PTI uspelo, da je osvojil sedem milijonov glasov podpore, kar doslej ni uspelo nobeni opozicijski stranki. Glavna Kanova politična tema je vse od začetka njegove politične kariere zagrizen boj proti korupciji. »Še nikoli nisem bil na oblasti, zato tudi ne morem biti podkupljiv,« je v preteklosti nekajkrat ponovil. Prav Kanov PTI je po razkritjih iz panamskih dokumentov od vrhovnega sodišča zahteval uvedbo preiskave proti nekdanjemu premierju Navazu Šarifu. Ta je zaradi korupcije že za zapahi.
Kritiki Kanu očitajo, da se obrača po vetru. Kak dan se ima za odločnega in odprtega proti svetu, drug dan zagovarja plemenski sistem in ostre zakone proti »žaljenju boga«. Kanu tudi očitajo, da naj bi se v tekmo za poslanske mandate podal s podporo vojske, kar obe strani, razumljivo, zanikata. Fatima, vnukinja prvega demokratično izvoljenega predsednika Zulfikarja Alija Buta, je zapisala, naj Pakistanci ne pozabijo, da je Kan v resnici »proti osnovnim pravicam žensk«, Kan pa »naj nikar ne pozabi, da so generali na oblast pripeljali tudi Navaza Šarifa, tako kot njega, in da so ga ti isti generali spravili v zapor brez sojenja«.
Kan se je rodil 5. oktobra 1952 v Lahoreju v premožni družini. Leta 1975 je diplomiral iz filozofije, politike in ekonomije na kolidžu Keble v angleškem Oxfordu. Letos je že tretjič skočil v zakonski jarem in se poročil z 39-letno Bušro Maniko. Kriket je začel igrati pri 16. letih v domačem Lahoreju. Njegovo neto premoženje je bilo lani ocenjeno na 13 milijonov dolarjev. Kan pa pravi, da ni bogat, ker velik del premoženja »namenja karitativni dejavnosti«. Kljub priljubljenosti poznavalci pravijo, da Kan ni odrešitelj, da ne bo mogel odpraviti globokih verskih in socialnih razlik v pakistanski družbi in da se ga bo »vojska znebila« takoj, ko ugotovi, da je zanjo »neuporaben«.
