Že dlje časa opažam, da se med tistimi, ki se posvečajo kulturi oziroma umetnosti, kot raje rečemo temu področju človekovega delovanja, pripravljenost za sodelovanje »s tistimi tam« (na Balkanu) kaže veliko bolj kot na drugih področjih, zlasti veliko bolj kot v politiki, celo bolj kot v tako zelo hvaljenem gospodarstvu. Običajno rečemo, da poslovneži gledajo na interes, ne na politiko, a v tej naši regiji v resnici z enim očesom gledajo in z enim ušesom poslušajo realno življenje, z drugim pa vendarle, kaj o tem pravijo na vrhu. Ni jih težko razumeti – veliko denarja je mogoče zaslužiti ali izgubiti, odvisno od tega, ali si v trendu ali delaš kaj, kar je proti stališčem »tistih zgoraj«. Včasih se najde kakšna »luknja« (v Sloveniji temu rečete niša), da uresničiš kakšen svoj interes tudi mimo politike, a v večini primerov se to dela ob neposredni ali tihi podpori politične elite.
Pri kulturnikih pa se mi zdi situacija precej drugačna. Prvič, finančno niso toliko odvisni od politike kot poslovneži, saj dobijo takšne drobtinice, da bi se bil z...
V Sloveniji, predvidevam, ni posebej znana srbska ironična otroška pesem Jovana Jovanovića Zmaja z naslovom Račja šola, ki govori o račkah, ki lahko...
Američani pogosto rečejo, da mora človek narediti samo dve stvari: plačati davek in umreti. Mi pa pravimo, da mora narediti samo eno, glede na to, da...