Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders v četrtek ni imela novinarske konference, vendar je imela dovolj dela z gašenjem požara po vrhu med Trumpom in Putinom v Helsinkih, zaradi česar ameriškega predsednika doma obtožujejo izdaje nacionalnih interesov.
Komaj po treh dneh je Sandersova sporočila, da Trump zavrača Putinovo ponudbo, da bi ZDA v zameno za sodelovanje pri zaslišanju 12 ruskih obveščevalcev obtoženih vpletanja v volitve 2016 Rusiji predale nekdanjega veleposlanika v Moskvi Michaela McFaula.
Sandersova je ob tem dodala, da je bila Putinova ponudba »iskrena«, Trump pa še naprej upa, da bo 12 ruskih obveščevalcev prišlo v ZDA, da dokažejo svojo nedolžnost ali krivdo. Bela hiša je še v sredo trdila, da Putinovo ponudbo obravnavajo, čeprav jo je State Department naravnost označil za absurdno, drugi pa so imeli povedati še kaj hujšega.
Povabilo Putina presenetilo obveščevalce
Novica o tem, da je Trump naročil svetovalcu za nacionalno varnost Johnu Boltonu, naj povabi Putina v Washington, je povsem presenetila ameriškega nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti Dana Coatsa. Ameriški vrhovni vohun je imel pogovor za ameriško televizijo MSNBC v živo in voditeljica mu je navrgla informacijo, nakar se je nasmejal in začel zmajevati z glavo ter dejal le: »Kaj? Daj še enkrat povej. No, to bo še zanimivo.«
Coats še naprej vztraja, da ni niti najmanjšega dvoma, da se je Rusija vpletala v ameriške volitve leta 2016 in še naprej ogroža nacionalno varnost ZDA z vdori v računalniške sisteme. Trump se glede tega še vedno obnaša kot nihalo. Enkrat se strinja s svojimi obveščevalci, drugič jih zanika, pa spet obratno.
Najbolj mila razlaga je, da to počne zato, ker je nečimrn in ne bo sprejel dejstva, da mu je Rusija pomagala do zgodovinske zmage proti Hillary Clinton. Potem so tu še sumi, da je pač neumen, da ga Putin izsiljuje, da je ruski speči agent in podobne.
Ukrajinci se držijo za glavo
Kongresni republikanci v predstavniškem domu ga ščitijo in so v četrtek zavrnili demokratsko resolucijo o izdaji poziva na zaslišanje prevajalki, ki je bila poleg več kot dve uri trajajočega pogovora za zaprtimi vrati med Putinom in Trumpom v ponedeljek v Helsinkih.
Na dan prihaja, da je Trump sprejel Putinovo ponudbo o izvedbi referenduma na Krimu, ki je pod rusko zasedbo in ni veliko dvomov o izidu takšnega referenduma. Ukrajinci se držijo za glave, kot so se dan prej Črnogorci, ko jih je Trump označil za agresiven narod, ki lahko začne tretjo svetovno vojno.
V senatu je malce drugače in v četrtek je bila na pobudo republikanskega vodje večine Mitcha McConnella sprejeta sicer nezavezujoča resolucija proti temu, da bi ZDA Rusiji dovolile zaslišanja ameriških poslovnežev in diplomatov.
Trumpu je glede tega uspelo povsem odpraviti strankarske delitve, saj je resolucijo podprlo vseh 98 prisotnih senatorjev in senatork. Obenem je republikanec iz Kentuckyja Rand Paul z obtožbo, da kolegi trpijo za »sindromom neuravnovešenosti zaradi Trumpa« blokiral predlog neodvisnega senatorja Bernarda Sandersa za večjo zaščito volilnih sistemov pred novembrskimi kongresnimi volitvami.
V četrtek je poleg Trumpa malce razburjala še njegova ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, znana po svoji odločni obrambi ločevanja in zapiranja otrok migrantov.
Dejala je namreč, da ni videla nobenega dokaza, da je Rusija poskušala leta 2016 pomagati Trumpu, čeprav je to objavljen konsenz vseh ameriških obveščevalnih agencij, Trump pa je to od obveščevalcev za zaprtimi vrati izvedel še pred inavguracijo januarja lani, kar ga je potem sila razjezilo, pa ne zaradi dejanj Rusije.
