Predaja službe v državnem centru za obveščanje in v regijskih centrih za obveščanje med izmenama praviloma traja 15 minut: uslužbenec, ki končuje delovno izmeno, mora v sistem za elektronsko poročanje vpisati nevarnosti, nesreče in intervencije, ki so se končale, oziroma vnesti zadnje znane podatke o nesrečah, pri katerih se pomoč še izvaja. Predhodniki morajo o nesrečah, ki so se zgodile v zadnji izmeni, poročati novi izmeni, zlasti podrobno pa morajo opisati aktivnosti, ki še potekajo, in predvsem morebitne okvare ali motnje v informacijsko-komunikacijskem sistemu oziroma pri drugi opremi, pomembni za delovanje centra.
Pripadnik, ki je dobil tožbo zoper ministrstvo, je delovno in socialno sodišče prepričal, da je ministrstvo januarja 2014 samovoljno prenehalo izplačevati obveznosti (neizrabljen odmor in delovne obveznosti pri primopredaji ob izmeni), za kar je iztržil nekaj več kot 4000 evrov, ministrstvo pa mu mora povrniti tudi tisočaka, ki ga je porabil za sodne postopke. Kot so nam sporočili z ministrstva, so sodbo prejeli in uslužbencu po pravnomočnosti prisojeni znesek plačali.
Izplačali, ne pa tudi uredili
Sindikat vojakov Slovenije (SVS) obrambnemu ministrstvu zdaj očita, da po pravnomočnosti sodbe ni prav nič naredilo na sistemski ravni, čeprav je sodišče odločilo delavcu v prid. Še več: SVS ministrstvu v isti sapi očita, da plačila neizkoriščenega odmora za malico in obveznosti ob primopredaji niso sistemsko urejena niti v Slovenski vojski oziroma pri tistih pripadnikih, ki opravljajo svoje naloge na dežurstvih in ob varovanju. Zaradi tega bodo v sindikatu, kot napovedujejo, konec tedna vložili kolektivno tožbo, s katero bodo zahtevali izplačilo obveznosti za obdobje zadnjih pet let.
»Kolikšen finančni učinek bo imela kolektivna tožba, ne vemo. Teh izračunov še ni,« nam je odgovoril predsednik SVS Gvido Novak. Na naše vprašanje, koliko sredstev bi morali izplačati v primeru morebitnega uspeha kolektivne tožbe zaradi neizplačila obveznosti do pripadnikov SV, ki dežurajo in delujejo na varovanju, pa odgovora niso vedeli niti na ministrstvu. So nam pa pojasnili, da pravna podlaga za urejanje primopredaj med drugim izhaja iz pravilnika o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zato bo uprava za zaščito in reševanje ocenila potrebnost predaje dela centru za obveščanje, in bo, če bo treba, predlagala tudi spremembo nekaterih členov tega pravilnika.
