Otočje Nova Kaledonija v jugozahodnem Pacifiku je postalo prizorišče raziskovanja umskih sposobnosti tamkajšnjih vran. Vrane znanstvenike zanimajo že dolgo, saj so izjemno iznajdljive; da bi prišle do stvari, ki jih želijo, znajo izkoristiti tudi različne predmete, ki jih uporabljajo kot orodja. Zdaj so postale še del eksperimenta, imenovanega »prodajni avtomat«.
Znanstveniki so v Novi Kaledoniji zgradili posebno ptičjo kletko, v kateri imajo vrane po nekaj dni, da rešujejo različne naloge, ter izdelali avtomat, ki deluje kot inteligenčni test. Profesorica z univerze v Cambridgeu Sarah Jelbert, ki je avtomat razvila, je za medije pojasnila, da so, če so hoteli ugotoviti, kakšne so kognitivne sposobnosti ptic, morali opazovati, kako se naučijo nečesa novega, kar pomeni, da so si morali izmisliti naloge, s kakršnimi se vrane v naravi niso mogle srečati. »Jasno je, da v divjini nikoli ne bi našle papirja, zato smo razvili avtomat, v katerega bi lahko metale koščke papirja, da bi ta izpustil priboljšek – košček mesa.« Najprej so vrane morali naučiti, kako avtomat deluje, kar so storili tako, da so na vrh škatle, v kateri je bilo meso, postavili primerno velike kose papirja ali kamenčke, ko so ga potisnile v režo, pa je iz škatle padlo meso. Ko so znale storiti to, so jim dali papir, ki je bil prevelik za luknjo. Pol vran je že na začetku raztrgalo papir na manjše koščke, da so lahko padli v luknjo in je avtomat izvrgel priboljšek, nato pa je naloga postala še zahtevnejša.
Izdelovanje po spominu
Cilj raziskave, ki je bila objavljena v reviji Nature Scientific Reports, je bil, da znanstveniki ugotovijo, ali bodo vrane naredile primerno velik kos papirja samo po spominu. To bi pojasnilo tudi, kako so te ptice sposobne izdelovati orodja, kot so na primer trnkom podobne kljukice, s katerimi lovijo črve.
Vrane so primerno velike kartice iz papirja spontano izdelale po spominu, kar je po mnenju znanstvenikov eden od dokazov, da evolucija lahko spodbuja inteligentno vedenje na mnogo različnih načinov. Ljudje se učijo tako, da posnemajo druge, tako kot učenec učitelja ali otrok starše, vrane pa bolj kot to kopirajo orodja. »Vidimo lahko, da mladiči kradejo orodja odraslih ptic, tako da morda prej kopirajo orodje kot vedenje. In če se vrane spomnijo, da je v nekem primeru delovalo določeno orodje, in ga poustvarijo po spominu, bi to lahko razložilo, kako se kultura uporabe orodja lahko širi v ptičji populaciji,« je nova odkritja komentirala Jelbertova. Dodala je, da pri vranah opažajo vedenje, ki je zelo podobno vedenju ljudi, in da so dokaj zapletena orodja sposobne izdelovati samo s kljunom in nogami.
