Znano je, da so krokarji in vrane inteligentne živali, kar so znanstveniki v preteklosti dokazali že večkrat. Vrane si bodo denimo zapomnile človeški obraz in ga prepoznale tudi, če ga bodo videle šele čez nekaj let, jate vran pa bodo spremenile celotno migracijsko pot, da bi se izognile krajem, kjer je morda poginila le ena od njih. Hiše, nad katerimi letijo, prepoznajo tudi po daljšem obdobju, to pa je le nekaj primerov njihovega dobrega spomina.
Premeteno uporabljajo orodje
Znanstveniki so med drugim opazili, da vrane, ko želijo razbiti lupino oreška, tega ne mečejo le na tla, ampak za to, da ga strejo, uporabljajo tudi druge metode, na primer da ga mečejo pred vozeče avtomobile. Pri tem nekatere od njih svoje akcije tempirajo tudi glede na bravo luči na semaforju. Ko je zelena za avtomobile, vržejo oreh pod avto, nato pa, ker se zavedajo, da je to zanje bolj varno, počakajo na rdečo luč za avtomobile in zeleno za pešce. Da znajo dobro reševati probleme, dokazujejo tudi eksperimenti, v katerih so bile, da bi prišle do hrane, postavljene pred različne izzive. Morale so kombinirati različne vrste orodja, pri čemer so se spomnile tudi tega, da so ukrivile žico, da bi iz tube potegnile košarico s hrano.
Primerov, ki pričajo o iznajdljivosti vran in krokarjev, je ogromno, zdaj pa so znanstveniki dokazali še, da so te ptice tudi zamerljive in da zamero lahko kuhajo zelo dolgo. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Animal Behavior, je vključevala devet krokarjev, ki so jih, da bi se navadili na ekipo znanstvenikov, vzgajali v jetništvu, v njej pa so želeli ugotoviti, ali krokarji ločijo pošteno ravnanje od nepoštenega. In ugotovili, da ga, in to še kako.
Zamero gojijo tudi več mesecev
V eksperiment je bilo vključenih devet krokarjev, ki so jih postavili v kletko z dvema trenerjema. Eden jim je dal košček kruha, ki ga je krokar potem odnesel do drugega trenerja, ta pa jim ga je zamenjal za košček sira. Ko so vajo ponovili, je prvi trener krokarju spet dal košček kruha, ta pa ga je znova odnesel do drugega trenerja, ki je v rokah držal sir, le da ga tokrat ni dal krokarju, ampak ga je pojedel sam.
Čez dva dni so sedem krokarjev od devetih spet zbrali na kupu in jih postavili v kletko s tremi trenerji. Prvi je bil tisti, ki jim je dal kruh, drugi oni, ki je imel sir, tretji trener pa je bil nevtralen. Šest od sedmih krokarjev je izbralo trenerja, ki jim je dal kruh, eden nevtralnega trenerja, nobeden pa krivičnega trenerja, ki jim je pojedel sir. Mesec pozneje so znanstveniki v kletko postavili vseh devet krokarjev in tri trenerje – sedem od njih je izbralo tistega s kruhom, eden pa nepoštenega, kar pomeni, da so zamero gojili cel mesec. Po mnenju enega od avtorjev raziskave Jorga Massena z dunajske univerze je en mesec bistveno premajhna številka, saj pravi, da so zamero sposobni gojiti celo do dve leti, kar pomeni, da se jim nikakor ni pametno zameriti, saj bodo namesto oreška pod avto morda pahnili vas.
