V letu 2017 so v UKC Ljubljana opravili 93 presaditev organov. To je nekoliko nižja številka od povprečja v zadnjih petih letih, saj je bilo tudi manj umrlih darovalcev organov, kaže poročilo o transplantacijski dejavnosti v Sloveniji v prejšnjem letu, ki so ga pripravili pri Zavodu Slovenija-transplant.
Med najpomembnejšimi novostmi izpostavljajo sprejetje pravilnika o opredelitvi glede darovanja delov človeškega telesa, s katerim je od junija 2017 pri nas poleg opredelitve za darovanje mogoča tudi opredelitev proti darovanju. Vpis v register želijo pri Slovenija-transplantu poenostaviti, tudi z možnostjo opredelitve z elektronskim podpisom. O tem so lani dorekli tehnično rešitev, vpis v register prek interneta z elektronskim podpisom pa naj bi omogočili v letos. Pričakujejo, da bo prožnejša oblika vpisa v register prispevala k zvišanju števila opredeljenih ljudi. Konec leta je bilo v register vpisanih 6854 darovalcev, kar je relativno nizka številka. Število vpisov se je lani sicer izrazito povečalo, kar je zasluga uspešne družbeno odgovorne akcije Ne čakaj, postani darovalec, ki so jo v sodelovanju z agencijo AV studio izvedli na začetku leta.
Sto čakajočih na organ
Na nacionalni čakalni seznam za presaditev organa je bilo konec lanskega leta uvrščenih 113 bolnikov (51 jih je čakalo na presaditev ledvice, dva na sočasno presaditev ledvice in trebušne slinavke, 18 na jetra in 42 na srce). Ta skupna številka se v zadnjem desetletju ne spreminja veliko. Povprečna čakalna doba je za vse organe v primerjavi z drugimi državami relativno kratka. Slovenski bolniki čakajo na presaditev srca, jeter ali ledvice v povprečju manj kot leto dni.
V bolnišnicah so organe odvzeli 43 umrlim darovalcem, ki so bili medicinsko ustrezni za darovanje in za katere so pridobili privolitev svojcev. V primerjavi z drugimi članicami Eurotransplanta se je Slovenija po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev lani uvrstila na četrto mesto in nad povprečje držav Evtotransplanta. Največ darovalcev v Sloveniji pridobijo v UKC Ljubljana, kjer imajo največje število postelj v enotah intenzivne terapije in so v letu 2017 pridobili 22 umrlih darovalcev. Rezultati so se v primerjavi z letom prej izboljšali tudi v UKC Maribor, kjer so lani pridobili sedem umrlih darovalcev.
Tudi odstotek odklonitev darovanja po pogovoru s svojci je bil najnižji v zadnjih šestih letih. Pogovor s svojci oziroma bližnjimi možnega mrtvega darovalca o darovanju opravijo transplantacijski koordinatorji v vseh primerih, ko je možno darovanje organov za presaditev. V pogovoru poskušajo izvedeti, kakšno je bilo stališče umrlega o posmrtnem darovanju. Če volja ni znana, se na koncu odločijo svojci. Lani je bil odstotek odklonitev najnižji po letu 2011 in je darovanje odklonilo 16 odstotkov svojcev. »Podatki kažejo na visoko zaupanje ter podporo splošne javnosti delovanju donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji,« ocenjujejo pri Slovenija-transplantu.
Manj darovalcev
Število pridobljenih organov in posledičnih presaditev je odvisno od števila pridobljenih umrlih darovalcev. V letu 2017 so pridobili 146 organov, kar je zaradi manjšega števila umrlih darovalcev nekoliko nižje od leta prej. V edinem slovenskem transplantacijskem centru, to je UKC Ljubljana, so opravili 93 presaditev organov, kar je prav tako nekoliko nižja številka od povprečja v zadnjih letih. Kljub temu smo bili po številu vseh presajenih organov na milijon prebivalcev nekoliko nad povprečjem držav Eurotransplanta, pojasnjujejo pri Slovenija-transplantu. Največ so v UKC Ljubljana presadili ledvic. Po številu presaditev src na milijon prebivalcev pa je Slovenija zadnjih nekaj let v samem svetovnem vrhu.
Presaditve pljuč za slovenske prejemnike opravljajo v AKH na Dunaju, kjer imajo s tovrstnimi posegi ogromno izkušenj. Pediatrične transplantacije delno opravljajo v UKC Ljubljana, delno pa v bližnjih evropskih transplantacijskih centrih (Gradec in Bergamo). Za obravnavo in pripravo pred presaditvijo in zdravljenje ter sledenje bolnika po presaditvi organa poskrbijo na pristojnih oddelkih v UKC Ljubljana.
Presaditve celic in tkiv
V transplantacijsko dejavnost sodi tudi presajanje celic in tkiv, kot so krvotvorne matične celice, roženica, kosti, koža, mehkokostni presadki, hrustanec in reproduktivne celice.
V UKC Ljubljana so lani opravili 132 presaditev krvotvornih matičnih celic, kar je največ doslej. Na očesni kliniki so presadili 91 roženic; konec leta je na ta poseg čakalo še dvakrat toliko bolnikov. Roženice v manjšem deležu presajajo tudi v UKC Maribor.
