Po včerajšnji seji odbora za izgradnjo tretje razvojne osi na Prevaljah je jasno, da Korošci ta trenutek nimajo pravega sogovornika, ki bi jim lahko stoodstotno zagotovil, da se bo projektiranje hitre ceste od Šentruperta do Velenja kmalu začelo, kaj šele, da se bo gradnja na celotni trasi prihodnje leto zares začela. Spomnimo, da so bili predstavniki iz Koroške, med katerimi sta bila tudi prevaljski župan in predsednik odbora za gradnjo tretje razvojni osi Matic Tasič ter koordinator mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Verhovnik, po sestanku na Darsu razočarani, ker Dars ni podpisal pogodbe s projektantom zaradi vloženih ustavnih presoj o državnem prostorskem načrtu za del tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja. To pa pomeni časovni odmik od sprejetega ter podpisanega protokola na državni ravni.

Časovni načrt na preizkušnji

Včerajšnjega sestanka na Prevaljah se je udeležil tudi odhajajoči minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je Korošcem poskušal vliti upanje, da še ni vse izgubljeno. Pojasnil je, da kar se odseka od Velenja do Slovenj Gradca tiče, ni nobenih ovir, torej se dela lahko nadaljujejo, drugače pa je na odseku od Šentruperta do Velenja, saj zaradi vložene pobude in zahteve za presojo ustavnosti državnega prostorskega načrta obstajajo določena tveganja. Ob tem je minister izpostavil, da si tudi sam želi, da bi ustavno sodišče o vloženih presojah čim prej odločilo, še boljši pa bi bil po njegovem dogovor s civilnimi pobudami in občinami, ki so presoji vložile, če bi ju bile pripravljene umakniti. A Verhovnik tudi po včerajšnjem sestanku ni videl razlogov za pretirano zadovoljstvo.

»Državni prostorski načrt za traso med Velenjem in Slovenj Gradcem je bil sprejet že leta 2013 in pričakoval bi, da bo odsek po petih letih že zdavnaj zgrajen, ne pa da se še niti projektiranje ni začelo,« poudarja Verhovnik. Pri tem izpostavlja, da je bil protokol za izgradnjo tretje razvojne osi na Koroško podpisan na najvišji politični ravni, v koordinaciji med ministrstvom in svetoma obeh regij. V njem so tudi natančno opredelili časovni načrt gradnje, ki je medtem (pro)padel. »Zato menimo, da se morajo podpisniki čim prej sestati in dogovoriti za novelacijo vsebine. V nasprotnem primeru predlagamo svetu koroške regije, da od protokola, ki nima realnih podlag, odstopi,« so jasni v mladinski iniciativi.

Da naj zgornji odsek ne bo talec spodnjega zaradi vložene ustavne presoje, je opozoril tudi Tasič. Da je vsakršno zavlačevanje pri izvedbi projekta nedopustno, pa poudarjajo tudi predstavniki območnih gospodarskih zbornic koroške in savinjsko-šaleške regije, saj je sodobna in varna infrastruktura ključnega pomena za razvoj.