Zaradi višjih vplačil prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ob sedanjih ugodnih makroekonomskih rezultatih bodo prihodki zdravstvene blagajne letos za 35 milijonov višji od načrtovanih, pričakujejo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS). Ta denar bi želeli nameniti za skrajšanje čakalnih dob in širitev programov trenutno podhranjenih zdravstvenih storitev. Pri ministrstvu za zdravje pa onemogočajo tovrstno namensko porabo razpoložljivih sredstev, opozarjajo pri ZZZS.
Ministrstvo za zdravje namreč odlaga podpis predpisa, ki bi to omogočal, saj želijo s podpisom počakati na poročilo ZZZS o polletnem poslovanju ter novo napoved Umarja. Prvo bo nared avgusta, drugo pa konec septembra. Formalni postopki, ki temu sledijo, bi črpanje denarja še zakasnili in bi bil ta na voljo šele novembra ali decembra, kar pa po besedah generalnega direktorja Marjana Sušlja onemogoča porabo denarja za dodatne zdravstvene storitve. »Na žalost smo v situaciji, ko imamo denar, a ga ne moremo porabiti. Pri tem pa bodo najkrajšo potegnili bolniki,« je opozoril.
Za odpravo čakalnih dob v zdravstvu bi po njegovih besedah potrebovali dobrih sto milijonov evrov; presežek prihodkov predstavlja tretjino za to potrebnega denarja. Tako bi lahko skrajšali vrste pri najbolj perečih storitvah, kot so artroskopski posegi, ambulantni dermatološki posegi, v urologiji in drugih storitvah, ki zahtevajo dodatne finančne in kadrovske vire, je povedal Sušelj.
Upravni odbor zavoda je predsednika vlade ter državnega zbora zato danes ponovno pozval, naj »aktualna politika naredi vse, kar je v njeni moči, da denar, ki so ga zavarovanci prispevali z zdravstvenimi prispevki, pride nazaj k bolnikom,« je povedala predsednica upravnega odbora zavoda Tatjana Čerin. Bojijo se namreč, da bo presežek prihodkov v blagajni konec leta namesto za odpravo čakalnih dob namenjen za plače zaposlenih v zdravstvu in poplačila dobaviteljev.
Zdravstvo potrebuje več denarja
Čerinova in Sušelj sta tudi opozorila na nekatere nujne ukrepe, ki čakajo zdravstvene politike v prihodnje. Tako je treba posodobiti mrežo zdravstvenih izvajalcev, saj je obstoječa zastarela. Ne glede na to, da naj bi pri ministrstvu za zdravje pripravljali dve analizi mreže, rezultatov še niso dobili. Čerinova je izpostavila poročilo OECD, v katerem priporočajo Sloveniji, naj z zdravstvenimi prispevki razbremeni delovno aktivno populacijo. Kot je dodala, je treba narediti korak naprej v poenotenju in pravičnejši obremenitvi zavarovancev in poenotenju višine prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po njenem mnenju pa bi morala tudi država več prispevati za zdravstvo iz proračuna. Sušelj je dodal, da primerljive države iz proračuna namenjajo 11,8 odstotka za zdravstvo. Čerinova meni, da bi morali za zdravstvo nameniti tudi denar, zbran s trošarinami na alkohol in tobak, nova zakonodaja pa bi morala dati večja pooblastila ZZZS pri oblikovanju standardov in normativov ter oblikovanju in nadzoru cen zdravstvenih storitev.
