Na Hrvaško ji je sledil evropski dopisnik dnevnika US Today Kim Hjelmgaard in sestavil koščke ljubezni jugoslovanskega častnika in ruske mladenke, ki jo je nasilno prekinil gulag že davnega leta 1947. Rusinjo je srečal predlani v Moskvi, ko je pripravljal reportažo ob 25. obletnici razpada Sovjetske zveze in o spominih Rusov nanjo. Med okoli 3600 še živimi osebami, ki so prestale izkušnjo Stalinovih gulagov, je naletel na zdaj 88-letno Ljudmilo Hačaturjan. Ko je popisal njeno usodo, ga je radovednost gnala, da najde tudi njenega »Jugoslavca«. Ljudmila, malce samosvoja 17-letnica, se je leta 1947 na jugoslovanskem veleposlaništvu skrivaj poročila s postavnim Črnogorcem Radojico Nenezićem, ki naj bi ga v Moskvo na vojaško izobraževanje poslal sam Tito. Že sama poroka pri 17 letih je bila za rusko dekle protizakonita (Jugoslavija je tedaj dovoljevala poroke s 16 leti), njen še večji »greh« pa je bil, da se je kot dekle iz ugledne ruske vojaške družine v času, ko se je že razplamteval spor med Stalinom in Titom, zaljubila v jugoslovanskega časnika. NKVD je prišel ponjo v noči na 20. november in čeprav so staršem obljubili, da gre samo za razgovor o poroki z Radojico in da bo doma še pred jutrom, je do Stalinove smrti čakala na vrnitev, najprej v moskovskem zaporu, zatem pa v sibirskem gulagu pri Kargopolu. Edinka se je zatem s starši preselila v ukrajinski Harkov, kjer je morala materi v cerkvi sveto obljubiti, da ne bo iskala svojega »Jugoslavca«. In ga tudi ni, dokler svoje zgodbe ni zaupala Kimu in je ta našla pot do Pulja, kjer jo je prebirala Radojičeva vnukinja. Ta je, čeprav v njej ni bilo navedeno ime jugoslovanskega častnika, takoj pomislila, da je na moč podobna tisti, ki jo je o svoji ruski ženi pripovedoval ded, ki se je v drugo poročil z njeno mamo. Nekaj Kimovih preverjanj je sestavilo še zadnje koščke podobe o zaljubljencih, ki se od skrivne poroke nikoli več nista srečala, in Ljudmili dalo vedeti, da Radojica ni nikoli pozabil nanjo, ob žalostni novici, da je nedavno umrl za srčno kapjo.