Iranski predsednik Hasan Rohani je od evropskih podpisnic jedrskega sporazuma in Kitajske že v torkovem govoru v Švici zahteval, da z novimi gospodarskimi ukrepi ublažijo posledice odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o odstopu od dogovora, o obnovitvi sankcij proti Teheranu in o dodajanju še novih. Dejal je, da bi bil lahko ogrožen tudi izvoz nafte iz regije, če bodo ZDA izvajale pritisk na zaveznice, da prenehajo kupovati iransko nafto. Opozorila ni natančneje pojasnil in pustil prostor ugibanjem, je pa Iran že v preteklosti grozil z blokado Hormuške ožine, glavne pomorske poti za tankerje iz zalivskih držav.
»Američani navajajo, da želijo v celoti ustaviti iranski izvoz nafte. Ne razumejo pomena te napovedi, saj ne gre, da Iran ne bi mogel izvažati nafte, ostali v regiji pa bi jo lahko,« je Rohanija navajala predsednikova spletna stran. Njegova država dnevno izvaža okoli dva milijona sodov surove nafte, iz Washingtona pa so minulo soboto poročali, da je savdski kralj Salman Trumpu zagotovil, da lahko to količino po potrebi nadomestijo, saj imajo proste zmogljivosti za tolikšno dodatno črpanje. Ameriški predsednik je že pred tem od zavezniških držav zahteval, da do novembra ustavijo uvoz iranske nafte, sicer bodo deležne sankcij, poleg tega pa se s strani ZDA obetajo finančni ukrepi proti podjetjem, ki poslujejo z Iranom.
Kako ohraniti sporazum
Rohani je od Avstrije dobil zagotovilo, da se bo skupaj z Evropsko unijo, ki ji od začetka tega meseca za pol leta predseduje, zavzela za ohranitev sporazuma. V ta namen se bodo v petek na Dunaju sešli zunanji ministri Irana, Nemčije, Kitajske, Francije, Velike Britanije in Rusije in spregovorili o možnih rešitvah sporazuma, ki lahko pod ameriškim pritiskom kmalu postane mrtva črka na papirju. Omenjeno srečanje danes še ni bilo dokončno potrjeno, kar navsezadnje priča o resnosti zapleta po Trumpovem odstopu od Obamovega verjetno najpomembnejšega zunanjepolitičnega dogovora, ki bega zlasti evropske zaveznike ZDA. Bolj verjetno je, da bo Rohani moral z odgovorom Velike Britanije, Francije, Nemčije in EU počakati vsaj do konca evropske turneje ameriškega predsednika, med katero ima sredi tega meseca na programu udeležbo na vrhu Nata v Bruslju, obisk Otoka in srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Helsinkih.
Iran o režirani zaroti
Prvi Rohanijev obisk Evrope po podpisu jedrskega sporazuma julija 2015 na Dunaju je zasenčila aretacija iranskega diplomata v Nemčiji. Povezan naj bi bil z načrtovanjem bombnega napada na pariški sestanek iranske opozicije v tujini. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je iranskemu gostu, ki se je pred tem sešel z avstrijskim kolegom Alexandrom Van der Bellenom, izrazil pričakovanje, da se bo ozadje zarote, ki so ji prišli na sled v Belgiji, in aretacije diplomata z iranskega veleposlaništva na Dunaju v celoti razčistilo ter se mu zahvalil, saj je Rohani pri tem obljubil vso podporo Teherana.
Belgijske oblasti so omenjenega diplomata identificirale le kot 46-letnega Asadolaha. Navedle so, da ga sumijo stikov z aretiranima dvema moškima, ki sta imela v avtomobilu pol kilograma doma izdelanega razstreliva TATP na osnovi acetonskega peroksida in detonatorje.
Iransko zunanje ministrstvo je danes objavilo, da lahko verodostojno dokaže, da njegova država nima nobene zveze z razkrito domnevno nakano napada na organizirani shod iranskega nacionalnega odporniškega sveta (NCRI) v Parizu. Bahram Kasemi, tiskovni predstavnik ministrstva, je še navedel, da sta aretirana osumljenca v Belgiji člana Organizacije ljudskih mudžahedinov, ki jo uradni Teheran smatra za teroristično skupino in ki je del opozicije v tujini. Dodal je, da je bil celoten incident režiran, da bi otežili Rohanijev evropski obisk in očrnili Iran v očeh evropskega javnega mnenja.
