»Uvedli bomo najhujše sankcije v zgodovini ... Iran bo videl, da mislimo resno ... Izvajali bomo finančni pritisk, kakršnega še ni bilo ... Iransko gospodarstvo se bo borilo za preživetje ... Iran nikoli več ne bo imel prostih rok za nadzor nad Bližnjim vzhodom ... Če Iran spremeni smer, smo pripravljeni takoj odgovoriti ...« To so le nekateri poudarki prvega javnega govora ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea, odkar je sedel na vroči stol, s katerim je napovedal začetek uveljavljanja ostrejših sankcij proti Iranu, potem ko je predsednik Donald Trump podpisal odlok, da ZDA odstopajo od jedrskega sporazuma s to državo.
Obenem so ZDA Iranu postavile dvanajst pogojev, ki jih mora izpolniti, če se hoče izogniti sankcijam. Med drugim mora omogočiti Mednarodni agenciji za jedrsko energijo popoln dostop do vseh jedrskih zmogljivosti in tudi do vseh načrtov razvoja jedrske energije v preteklosti. Umakne naj svoje sile iz Sirije in preneha podpirati jemenske upornike. Izpusti naj vse državljane ZDA in evropskih zaveznic, ki so na podlagi »lažnih dokazov« obsojeni in zaprti v Iranu. Opusti naj razvoj raketnega programa. Od oblastnikov v Teheranu je Pompeo tudi zahteval, da spremenijo svojo politiko do Izraela, ki mu vztrajno grozijo z uničenjem.
Pompeo je znova ponovil Trumpovo mantro, da je jedrski sporazum z Iranom »slab za ZDA, EU in ves svet«. Podpisati bo treba novega, s katerim bo Teheranu onemogočeno, da bi prišel do jedrskega orožja danes ali kadar koli v prihodnosti. Ob tem je Pompeo »opozoril« režim v Teheranu, da so današnje zahteve »šele začetek«.
Oster odgovor Teherana
Iz sedeža EU in evropskih prestolnic danes sprva ni bilo reakcij na Pompeov govor, ki ga je administracija napovedovala kot »načrt B« za Iran, sodeč po slišanem pa pomeni izvajanje največjega možnega ekonomskega pritiska na Iran, da bi znova sedel za pogajalsko mizo in v pogajanja vključil tudi svoj raketni program in vlogo v regiji, česar jedrski sporazum ni vključeval. So se pa oglasili v Teheranu. »Kdo ste vi, da boste odločali v imenu Irana in sveta? Svet danes ne sprejema tega, da ZDA odločajo v njegovem imenu, saj so države neodvisne ... ti časi so minili,« je dejal predsednik Hasan Rohani po poročanju poluradne iranske tiskovne agencije ILNA.
V Teheranu tudi trdijo, da je iz Pompeovega govora razvidna stara ameriška želja, da bi z oblasti odstranili aktualne voditelje države. Pompeo je namreč dejal, da bodo ZDA podprle vse tiste Irance, ki bi radi strmoglavili sedanji režim. Nečesa pa državni sekretar ni povedal; ni še namreč povsem jasno, za kakšne sankcije natančno so se odločili v Beli hiši in kako jih bodo uveljavljali.
Opozorila tudi Evropi
Opozorila Pompea pa so letela tudi na evropska podjetja, namreč da bodo morala odgovarjati za sklepanje »prepovedanih poslov« z Iranom. Ponovno uvedene ameriške sankcije proti tej državi namreč pomenijo, da se bodo morala podjetja odločiti med poslovanjem z Iranom in ZDA. A kot ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP, evropska podjetja v resnici nimajo izbire, saj si ne morejo privoščiti izgube ameriškega trga.
Sopodpisnice jedrskega sporazuma (Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija in Kitajska) ter tudi druge države članice EU podpirajo sporazum, ki po njihovem sicer ni idealen, a je največ, kar je bilo mogoče doseči. Članice EU so na nedavnem vrhu v bolgarski prestolnici razpravljale tudi o rešitvah za podjetja, ki bi se zaradi sankcij znašla v težavah, in o morebitnih protiukrepih proti ZDA. EU je nedavno prvič doslej aktivirala zakonodajo, sprejeto leta 1996 zaradi spora glede ameriških sankcij proti Kubi, Iranu in Libiji, po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU. Ker pa je bil takrat pravočasno dosežen dogovor z administracijo Billa Clintona, zakon ni stopil v veljavo. Z uporabo te zakonodaje želi Unija zavarovati svoje gospodarske interese, predvideva pa tudi odškodnine za izgube pri poslovanju.
