Evropska komisija je svoj boj proti poljski reformi sodstva, ki onemogoča neodvisnost sodnikov in medsebojni nadzor različnih vej oblasti, zdaj še razširila. Z opominom je proti Varšavi sprožila postopek zaradi kršenja pogodb EU in Evropske listine o temeljnih pravicah. Če Poljska ne bo upoštevala zahtev Bruslja v opominu in se odpovedala problematičnim delom sodniške reforme, se bo postopek čez en mesec nadaljeval pred sodiščem Evropske unije, ki bi lahko sprejelo finančne sankcije.
Poljska, ki jo vodi ultrakonservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), je po mnenju komisije kršila pogodbe EU s kršenjem načela neodstavljivosti sodnikov. Tako ravno v teh dneh v veljavo stopa zakon, po katerem se morajo vrhovni sodniki, ki so stari vsaj 65 let, upokojiti. Doslej so se upokojevali pri 70 letih. Po obrazložitvi poljske vlade gre za odstranitev tistih, ki so sodniki še iz časa komunizma. Za Bruselj je bistvo te reforme, po kateri bi se upokojilo 27 od 72 vrhovnih sodnikov, podreditev sodne veje oblasti izvršni. V resnici se je vladna stranka PiS lotila pravosodnih reform, zlasti slabitve ustavnega sodišča, predvsem z namenom, da prepreči sodni veji oblasti, da bi onemogočala vladne zakone. Glede tega ima slabe izkušnje v letih 2005–2007, ko je prvič vladala.
Poljska po svoje hoče pred sodišče
Komisija je decembra lani proti Poljski v skladu s 7. členom pogodbe o EU že začela postopek zaradi ogrožanja temeljnih vrednot EU, ki bi se lahko končal z odvzemom glasu Poljski v evropskem svetu in svetu ministrov, za kar bi bilo treba soglasje vseh ostalih članic, tudi Madžarske, ki bi verjetno glasovala proti. Iz poljske vlade so v zadnjih tednih večkrat sporočili, da se po več mesecih pogajanj s komisijo in »popuščanju« nimajo namena odpovedati glavnim usmeritvam pravosodne reforme. Tako se že pripravljajo na postopek pred sodiščem EU. »Njegova odločitev bo zelo pomembna za institucionalni sistem EU, saj bo moralo pokazati mejo, do katere lahko evropsko pravo posega v avtonomijo držav članic pri odločitvah glede organizacije njihovega sodnega sistema,« pravi minister za evropske zadeve Konrad Szymanski.
Zakon o vrhovnem sodišču je zadnji v paketu poljskih pravosodnih reform, ki so po ocenah komisije in Sveta Evrope povzročile politizacijo sodišč. Med drugim je stranka PiS od svojega prihoda na oblast leta 2015 onemogočala normalno delovanje ustavnega sodišča, na koncu pa si ga je podredila. Za Bruselj je nesprejemljivo tudi, da ima pravosodni minister zelo povečane pristojnosti in da po novem parlament imenuje člane sodnega sveta, ki nastavlja sodnike.
Velika večina poljskih sodnikov se upira vladi. Tako je generalna skupščina vrhovnih sodnikov 28. junija sprejela resolucijo, po kateri bo predsednica vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf ostala na položaju do 30. aprila 2020, kot to predvideva ustava. Po novem zakonu o vrhovnem sodišču pa bi morala odstopiti takoj zdaj, ker je starejša od 65 let. »Ne vem še, kaj bom naredila,« je Gersdorfova dejala za pariški dnevnik Le Monde. »Moja in odstavitev drugih sodnikov je protiustavna. Na potezi je zdaj predsednik države Andrzej Duda.« Ta ima pravico podaljšati mandat sodniku, ki to zahteva. Predsednik države torej lahko samovoljno odloča, komu bo podaljšal mandat in komu ne in tudi na ta način se onemogoča neodvisnost sodnikov.
