Krajani Zabovcev, Budine, Spuhlje in tisti, ki živijo ob Ormoški cesti na Ptuju, so vse bolj nejevoljni zaradi obremenjenosti regionalnih cest od Zavrča do Ptuja in od Ormoža proti Ptuju.

Zato, da bi jih država slišala, so se povezali v civilno iniciativo Zahtevamo ptujsko obvoznico in konec maja pripravili prvi protestni shod. Udeležilo se ga je okoli 300 domačinov, ki so ovirali promet s tem, da so Ormoško cesto nekajkrat prečkali s transparenti v rokah. Ponovno so protestni shod organizirali pred dnevi, a tudi ta ni bil zadnji, svoje početje bodo nadaljevali, vse dokler država ne bo uslišala njihovih zahtev. Tresenja tal, udarnih jam, hrupa in izpušnih plinov imajo dovolj, pravijo.

Brez južne obvoznice ne vidijo rešitve

Kljub temu da država pospešeno gradi podravsko avtocesto, se namreč dogaja, da vse več tovornjakov iz sosednje Hrvaške prečka mejna prehoda v Središču ob Dravi in Zavrču. Zato je na regionalni Ormoški cesti vedno več tovornih vozil, kar je še posebno moteče ob nedeljah zvečer, ko zanje preneha veljati prepoved vožnje. Tovornjaki otežujejo tudi vožnjo kolesarjem, saj zanje preprosto zmanjka prostora.

»Vsak dan se po tej cesti pelje okoli 15.000 osebnih vozil in vsaj tisoč tovornjakov. In to samo zato, ker država ni še niti določila zadnjega dela trase hitre ceste od Ormoža proti Ptuju, kaj šele da bi se gradnja začela,« opozarjajo krajani, ki so se združili v civilni iniciativi, katere članica je tudi Sergeja Puppis Freebairn. Ta pravi, da to cesto vozniki tovornih vozil v prvi vrsti izberejo, ker zanje pomeni bližnjico, ob tem pa se izognejo tudi plačilu cestnine.

Da je prometna obremenitev Ptuja alarmantna, se strinja tudi ptujski podžupan Gorazd Orešek. »Zato državi ne moremo dati bianko menice za gradnjo prvega dela ceste Ormož–Ptuj, ker brez določitve južne ptujske obvoznice ta za Ptuj ne pomeni nobene rešitve,« opozarja Orešek.

Tranzitni promet bi morali preusmeriti

Zato ne ptujska in ne občina Gorišnica prejšnji teden z ministrstvom za infrastrukturo nista podpisali sporazuma o začasni navezavi prihodnje hitre ceste Ormož–Ptuj na obstoječo prometnico med Markovci, Spuhljo in Ptujem.

»Mi se želimo najprej seznaniti s kompletno prometno študijo, ki je za zdaj še nismo videli. In šele če ta v celoti pritrjuje dejstvom, ki so nam bila predstavljena na prezentaciji, to pomeni, da je izpolnjen osnovni pogoj za podpis,« pravi Orešek. Na občini Ptuj se zavedajo, da bi gradnja južne obvoznice posegla na območje Nature 2000. A bi se dalo tudi to urediti, če bi prepoznali javni interes.

»O različici južne obvoznice ima pomisleke le še ministrstvo za okolje in prostor, a verjamemo, da bo država prepoznala javni interes in s tem naredila nekaj za tukajšnje prebivalce,« razmišlja Orešek. Ptujska občina je dala tudi jasno pobudo državi, da čim prej preuči možnost preusmeritve tranzitnega tovornega prometa z manjših na večje mejne prehode. mm