Fadil Vokrri je pripadal svetu mojega otroštva, ki se je razblinil, kot se razblinijo le sanje. »Fadilj Vokri, udarac iiiii… pljitka!« smo se zabavali z oponašanjem...

Celoten članek je na voljo registriranim uporabnikom spletne strani Dnevnik.si. Želite nadaljevati?

Registrirajte se PRIJAVITE SE

Ste naročnik tiskane izdaje časnika Dnevnik vsaj od četrtka do sobote ali paketa Digitalni Dnevnik?

Neomejen dostop do spletne strani Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik lahko brezplačno uredite tukaj.

Želite neomejen dostop do vseh vsebin, objavljenih na spletni strani in v mobilni aplikaciji Dnevnik?

Pridružete se tukaj, prvi mesec le 1 EUR.