Predsednik SDS Janez Janša, ki je bil igralec na političnem parketu že v času osamosvajanja Slovenije, vlado pa poskuša oblikovati tudi kot zmagovalec tokratnih parlamentarnih volitev, je na predvečer današnjega praznika v izjavi za medije ob robu slavnostne seje DZ poudaril, da bi si želel predvsem, da je Slovenija domovina za vse.
»Še vedno gre za Slovenijo«
»Zdaj, ko ima slovenski narod lastno državo, bi bil čas, da se izpolnijo sanje, zaradi katerih smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo,« je dejal. Po njegovih besedah bi bil čas, da bi se vsi zavedali, kaj pomenijo besede tedanjega vodje Demosa Jožeta Pučnika na dan plebiscita: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.« »Še vedno gre za Slovenijo,« je prepričan Janša.
Krhkost demokracije
Predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki kot drugouvrščeni na junijskih parlamentarnih volitvah prav tako z več strankami vodi pogovore o oblikovanju vladne koalicije, je pojasnil, da bi si želel »državo, ki ne bo gradila na preteklosti, ki bo usmerjena naprej«. »Želim si tako državo, v kateri ne bo vsak takoj izključen, če nekoliko drugače misli. Želim si državo, kjer se dva sodelavca ne bosta skregala zaradi politike,« je naštel.
Pahor na državni proslavi: Brez lastne države ne bi bilo bolje
Opozoril je, da je demokracija zelo krhka in se lahko hitro tudi poslabša. Ob tem je opozoril, da je v Sloveniji sovražni govor »dobil državljansko pravico«. »Danes velja, da so tisti, ki bolj žalijo, večji 'frajerji'. Tega ne smemo dovoliti,« je poudaril. Po njegovem mnenju je treba težiti k ohranjanju kulture dialoga in k spoštovanju drugače mislečih, zlasti pa »ne izolirati ljudi, za katere mislimo, da niso taki, kot bi mi želeli«.
Tonin: Postaviti je treba jasne in oprijemljive cilje
Tudi v petek izvoljeni predsednik DZ in prvak NSi Matej Tonin je ocenil, da je pri demokraciji v Sloveniji prostor za izboljšanje, da pa se je demokracija v naši državi v zadnjih letih vendarle pokazala kot utrjena. Po njegovih besedah nam nekatere stvari povzročajo težave, »ampak bistveno je, da smo v ključnih trenutkih vendarle našli pot naprej«. Ob tem je omenil osamosvojitveno vojno, zaplete pri procesu vključevanja države v mednarodne zveze in organizacije ter soočanje z zadnjo gospodarsko-ekonomsko krizo. »Če naše institucije in naša demokracija vendarle ne bi bile do te mere utrjene, bi se nam najverjetneje slabše godilo,« je ocenil.
Po njegovem mnenju je razlika med 90. letom prejšnjega stoletja in sedanjostjo v tem, da je imela takrat kljub težkim okoliščinam politika jasne cilje in jih je zato tudi dosegla. »Če so nam naši predhodniki državo gradili in jo postavljali, je zdaj na moji generaciji, da si postavi spet jasne in oprijemljive cilje in da vendarle stopamo hitreje z razvojnimi koraki v prihodnost,« je dejal.
Zore: Politika mora začeti delati za dobro vsakega človeka
»Za našo politiko se mi zdi, da bo morala v resnici postati politika, kar pomeni delati za skupno dobro, pustiti osebne, strankarske, neke parcialne interese ob strani, če hoče v resnici biti politika, in ne politikantstvo,« je v izjavi za medije dejal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Kot je poudaril, mora politika začeti delati za dobro vsakega človeka, »seveda pa najprej za dobro tistega, ki je najbolj ranljiv, ki sam nima nobenih možnosti, da bi si priskrbel boljše možnosti, boljše pogoje za življenje. Politika, ki zasluži to ime, bo to storila. Kaj pa konkretno bo, bomo pa videli,« je dejal glede prihodnosti novega sklica DZ, ki je delo začel po ustanovni seji v petek, in nove vlade, ki še ni oblikovana.
Večjega števila strank, ki so se na tokratnih volitvah uvrstile v parlament, ne vidi kot večje demokratičnosti, pač pa kot nekoliko večjo razdrobljenost. »Kajti mislim, da so določene stranke bolj ali manj samo nekoliko drugačni toni iste melodije,« je pojasnil.
