Dejan Mijović, ki je pred osmimi leti v Piranu nesrečno padel na drseči klančini, ki vodi v morje, in se hudo poškodoval, je upravičen do odškodnine. Država mu mora za nepremoženjsko škodo plačati 46.000 evrov, je razsodilo okrožno sodišče. Je pa zavrnilo njegovo zahtevo po izplačilu mesečne rente kot tudi zahtevo staršev in zunajzakonske partnerice po odškodnini zaradi njegove posebno težke invalidnosti. Sodba še ni pravnomočna, obe strani sta se nanjo pritožili.
Mijović je bil leta 2010 fotoreporter Žurnala. Usodnega večera je v Piranu službeno fotografiral dva koncerta, potem pa šel na večerjo s prijatelji, s katerimi so se nato po obmorski pešpoti odpravili proti Luciji. Ker je bil zelo vroč večer, se je želel osvežiti v morju. Namenil se je po klančini, namenjeni spuščanju čolnov v morje, ko mu je zdrsnilo. Padel je na zadnjo plat, nato vstal in se obrnil, da bi se vrnil k prijateljem. Takrat mu je zdrsnilo še enkrat. »Z vso težo sem padel naprej na glavo in hrom obležal na trebuhu. Potegnilo me je v vodo in to je bil najbolj grozen trenutek v mojem življenju. Bil sem pri zavesti, opazoval mehurčke, ki so mi šli iz nosu, dihati pa nisem mogel, niti se premakniti,« je razlagal na sodišču. K sreči sta to opazila prijatelja in prihitela na pomoč. Obrnila sta ga na hrbet, da je zajel sapo, ga potegnila do brežine in legla podenj, da je imel glavo nad vodo. Potem so prišli reševalci.
Premalo previden
Zaradi poškodbe vratne hrbtenice je bil nekaj mesecev povsem hrom, napovedovali so mu, da verjetno nikoli več ne bo hodil. Toda z veliko volje in truda je nekdanji profesionalni rokometaš dosegel, da se zdaj lahko samostojno giblje in dela za polovični čas. Kljub vsemu pa bo hude posledice čutil vse življenje. Prepričan, da bi morale prevzeti odgovornost za nesrečo, se je odločil tožiti državo, piransko občino in Okolje Piran. Državo naj bi bila lastnica parcele, na kateri je klančina. Za primer, da se klančina in bližnji pomol obravnavata kot enovit objekt, pa je tožil tudi občino in Okolje Piran kot parcelno lastnico in upravljalca pomola.
Med sojenjem se je potrdilo, da je parcela, na kateri je klančina, naravno morsko javno dobro, katerega lastnica je država. Zato je sodnica Metka Turk tožbo proti občini in Okolju Piran zavrnila. Kot je poudarila, mora država zagotoviti takšno uporabo javnega dobra, da ni ogroženo življenje ali zdravje ljudi. Na vidnem mestu bi morala označiti, da je klančina spolzka in nevarna, pa tega ni storila. Navedbe, da država za klančino sploh ni vedela in da ne more nadzirati vseh takšnih gradenj ali nadzorovati stanja javnega dobra, ker je tega preveč, je gladko zavrnila. Enako tudi navedbe državnega odvetništva, da je Mijović ravnal nerazumno, ko se je ponoči odločil iti do morja, da bi se osvežil. Bi pa po oceni sodišča res moral biti zaradi tega še posebno previden: že ob prvih korakih mu je moralo postati jasno, kako spolzka je površina, in bi se moral obrniti, pa tega ni storil. Verjetno je k temu prispeval tudi ob večerji popiti alkohol, ki je po oceni izvedenca nedvomno vplival na njegove psihofizične sposobnosti. Zaradi tega je v 50 odstotkih za nesrečo kriv sam, je ocenila sodnica.
Pravična in primerljiva odškodnina
Glede na posledice, ki mu jih je prinesla nesreča, je sodnica naložila državi plačilo 46.000 evrov odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi za nepremoženjsko škodo (plus 1440 evrov zaradi izgube zaslužka). Kot je zapisala, je to pravična odškodnina, primerljiva s podobnimi primeri iz sodne prakse. Mijovićevo zahtevo po plačilu 900 evrov mesečne rente je zavrnila, prav tako tožbene zahtevke staršev in zunajzakonske partnerice. V primeru posebno težke invalidnosti sodišče sicer lahko sorodnikom prisodi odškodnino. Toda Turkova je ocenila, da pri Mijoviću ne gre za posebno težko invalidnost, saj dela za polovični delovni čas ure in je sposoben opravljati vsakodnevne aktivnosti ter le pri redkih potrebuje pomoč.
