Sivka na Krasu že dolgo ni redkost, marsikdo v njej vidi dodaten vir zaslužka, za nekatere postaja tudi osnovna pridobitna dejavnost, trd sivkin kruh pa prav lepo diši. To zlasti velja za slovenski Kras, kjer je rastlina našla idealne razmere za rast. Danes tam uspeva 100.000 grmov te rastline. »Trenutno je naša sivka zasajena na 2,2 hektarja. V tem času smo naše znanje seveda nadgradili, in sicer iz lastnih izkušenj, izmenjave mnenj z drugimi pridelovalci v Sloveniji, na Hrvaškem in v Provansi. Predvsem pa lahko danes rečem, da nekih togih pravil pri gojenju sivke ni,« je povedala Tanja Arandjelović, ki skupaj z možem Brankom nedaleč od Komna, na slikoviti Bučevi domačiji v Ivanjem Gradu, skrbi za največji nasad sivke pri nas.
Pri izbiri sadike se lahko najbolj zanesemo na domače vrtnarije. Tudi sivka na Krasu ne velja za avtohtono, čeprav hibridna sivka (Lavandula intermedia) krasi vrt marsikatere kraške hiše že od nekdaj. Predvsem so jo uporabljali za preganjanje moljev in drugih insektov. »Na naših njivah imamo zasajeni dve vrsti: pravo sivko (Lavandula angustifolia) in hvarsko budrovko (Lavandula intermedia). To sta pravzaprav dve različni rastlini in imata tudi povsem različno uporabnost,« je pojasnila Arandjelovićeva. »Hibridno sivko uporabljamo predvsem za pridobivanje eteričnega olja in hidrolata, ki sta osnovni surovini v proizvodnji naše kozmetične linije Krasna. Pravo sivko v glavnem sušimo za uporabo v kulinariki, nekaj pa je tudi destiliramo. Iz prave sivke so tudi suhi šopki, ki krasijo marsikatero poročno slavje.«
Delo s srpi na njivi je naporno
Najboljše rastišče za sivko so revna, odcedna, peščena tla na soncu. Sicer sivka ni prava trajnica, ampak polgrm. Kljub taki rasti pa jo lahko posadimo na gredico med druge trajnice. Lepo se poda k različnim okrasnim travam, zanimiva družba sta tudi trajnici možina in bodoglavec. Ob vrtnih poteh lahko s sivko oblikujemo nizko mejo. Tudi ko govorimo o večjih nasadih, dela med letom ni prav veliko. »Sivko trikrat obrežemo, od aprila do junija pa imamo v glavnem delo s čiščenjem plevela in mulčenjem trave,« je dejala sogovornica. »Lavandula angustifolia začne cveteti konec maja. Ker jo v glavnem sušimo, jo režemo ročno in vežemo v šopke. Za destilacijo jo požanjemo strojno, ponavadi sredi junija.« Mesec dni kasneje začne cveteti Lavandula intermedia. Žeti jo začnejo na Festivalu sivke, ki ga letos prirejajo že devetič, ponavadi zadnji konec tedna v juniju. »Letos bo festival v soboto, 30. junija, in dan kasneje. Ročno žanjemo s srpi kar sami, v družinskem krogu, včasih pa nam priskočijo na pomoč prijatelji,« je povedala sogovornica in priznala, da je zelo težko dobiti delovno silo. »Delo na njivi je kar utrujajoče. Še pred leti so nam vedno pomagali študentje, letos pa se na oglas ni javil nihče. To je za nas kar velika težava, ki nam preprečuje, da bi se širili.«
Pobrano sivko v glavnem uporabijo za kozmetične izdelke, nekaj je uporabijo tudi za izdelavo sirupov, likerjev in čaja. Te ponudijo svojim gostom, ki si pridejo ogledat polja, sušilnico, destilarno ter se na predavanjih in delavnicah naučit kaj več o tej kraljici dišavnic.
Sivka tudi v Podravju in na Štajerskem
Čeprav večina sivko (Lavanda augustifolia) povezuje predvsem s Sredozemljem in Krasom, je v resnici primerna tudi za gojenje v celinskem podnebju. Tako največ sivke pridelajo v Bolgariji ob vznožju pogorja in ne ob morski obali. »Bolgarija je sicer znana po velikih nasadih vrtnic, postopoma pa uvajajo tudi sivko. Sami navajajo, da je na leto pridelajo okoli 140 ton. S tem so prehiteli tudi Provanso, ki sicer slovi po pridelavi in predelavi sivke,« je razložila Bernarda Korez, predsednica društva Godi mi, ki je minuli konec tedna uspešno izpeljalo prireditev Poletna odprta dvorišča ob Črešnjevcu ob Dravi. Glede na izkušnje, ki jih ima sogovornica, pa lahko potrdi, da zelo dobro uspeva tudi na Štajerskem in v Podravju. Vse več manjših nasadov sivke se namreč pojavlja tudi v okolici Maribora (Pernica, Starše, Selnica ob Dravi, Šentilj…). »Sivka je trenutno tudi popularna okrasna rastlina, saj jo opazimo že pri domala vsaki hiši v okrasnih nasadih. Ponekod imajo iz sivke celo nizke žive meje ob potkah,« je povedala Korezova.
Sivka zadnja leta dobiva pomembno vlogo tudi v kulinariki. Na prodajnih policah smo nedavno zasledili ponudbo podjetja Eta, ki v sodelovanje s priznanim kuharjem Binetom Volčičem ponuja marmelado pod imenom »Šefov džem s slivami in sivko«. »Verjetno je veliko ljudi sivko že zaužilo v mešanicah provansalskih zelišč, ki jih lahko kupimo v vseh trgovinah z živili. V prenekateri je namreč ena izmed sestavin tudi sivka. To so lahko posušeni listi, najpogosteje pa posušeni sivkini cvetovi.«
Previdno pri odmerjanju
Sivka spada med zelo aromatične dišavnice. Vsebuje veliko eteričnega olja, posebno v cvetovih. Zato jo že od nekdaj uporabljajo v kozmetiki, z njo tudi odišavijo domove. »Jedi lepo popestri z značilnim, svojevrstnim okusom in vonjem. Ker pa je tako aromatična, jo je treba odmerjati previdno in v manjših količinah,« je pojasnila Bernarda Korez. »Sama najraje uporabljam posušene, mlete cvetove, ker jih tako lažje odmerjam, okus in vonj pa se enakomerno porazdelita po celotni jedi. Istočasno pa se z mletjem izognemo neprijetni izkušnji. Kadar ugriznemo v cel cvet, mešiček z eteričnim oljem poči in tisti trenutek pride v ustih do eksplozije okusa. Če je to prvi stik s sivko v kulinariki, nas to žal lahko po nepotrebnem odvrne od vnovičnih poskusov.«
Previdni moramo biti tudi pri količini, saj lahko okus sivke prevlada nad drugimi okusi v jedi, istočasno pa dobimo občutek, da ima jed okus po milu, pogosto tudi pogreni, če ne uporabljamo jedilne sivke. »Nobena vrsta sivke za človeka ni strupena ali nevarna, a obstajajo vrste, ki so namenjene rabi v kulinariki,« je povedala Korezova, ki v kulinariki priporoča sivko vrste Lavandula angustifolia Vera in Lavandula angustifolia Hidcote blue, ki je nižje rastoča. »Če imate sivko posajeno na vrtu in ne veste, ali je jedilna, to najlažje preverite tako, da jo brez strahu pokusite. Največ, kar se vam lahko zgodi, so lažje prebavne motnje,« je še povedala predsednica društva in povabila na festival Med cvetočo sivko v Zgornjo Selnico zadnjo soboto v juniju.
