Predvsem so pomembna naslednja tri načela: prvič, vlado je treba dobro nadzirati, kar naj bo osrednja naloga parlamenta; drugič, vlada mora delovati etično, pošteno v korist večine; tretjič, člani vlade – predvsem njen predsednik – morajo imeti prepričljiva vodstvena znanja in izkušnje. Čeprav jih je veljavna ureditev prezrla, je našteta načela pri sestavi vlade že danes možno upoštevati, in če bi bili pripravljeni to storiti, si lahko obetamo, da bo upravljanje države v prihodnje veliko učinkovitejše. O tem, kako to smelo napoved konkretno uresničiti, nekaj več v naslednjih vrsticah.
Najprej o koaliciji. Oblikovali naj bi veliko koalicijo, v kateri naj bi sodelovale vse parlamentarne stranke z izjemo one, katere vodstvo že leta prepričljivo deluje v nasprotju s splošnimi vrednotami (zavajanja javnosti s polresnicami, spodbujanje sovraštva, korupcijska ravnanja…). Predsedoval naj bi ji vodja koalicijske stranke, ki jo je podprlo največ volilcev, bi pa bilo priporočljivo, da to dolžnost opravlja največ eno leto, za tem naj bi predsedovanje izmenično opravljali ostali vodje koalicijskih strank. Koalicija naj bi se dogovorila za ključne cilje, za katere se bo zavzemala. To ne bi smelo povzročati večjih težav, saj glede na to, kaj so pred volitvami volilcem obljubljale, vse stranke podpirajo temeljna načela socialno-tržnega gospodarstva. Programska stališča nekaterih so sicer nekoliko radikalno neoliberalno oziroma levo usmerjena, a jih bo v okviru koalicije možno omehčati; so namreč primerna za predvolilni čas, njihovo stvarno uresničevanje pa bi lahko prineslo več škode kot koristi.
Najbolj zahtevna začetna naloga velike koalicije je gotovo oblikovanje vlade. Vodje političnih strank naj bi v njej ne sodelovali, saj naj bi Slovenija namesto politične dobila strokovno, to je tehnično vlado. Vsaj trije razlogi govorijo v prid te rešitve: prvič, v politični vladi imajo osrednje vodstvene pristojnosti vodje političnih strank, take vlade pa parlament ne more nadzirati, saj so koalicijski poslanci ob našem volilnem sitemu preveč odvisni od članov vlade; drugič, vodje političnih strank praviloma nimajo zadostnih vodstvenih znanj in izkušenj, ki so potrebni za učinkovito vladno delo; tretjič, v tehnični vladi naj bi ne sodelovale etično oporečne osebe, in ker se jo tudi primerno nadzira, taka vlada učinkoviteje kot politična preprečuje neetična ravnanja (še predvsem korupcijo), ki sicer upravljanju države izjemno škodijo. Našteto govori v prid oceni, da tehnična vlada precej bolje kot politična podpira demokracijo, s tem pa tudi koristi večine volilcev.
Veljavna zakonodaja ne postavlja resnejših omejitev za oblikovanje tehnične vlade. Tudi njeno kadrovanje ne bi smelo predstavljati večjega problema, še predvsem zaradi tega, ker imamo v državi več potencialnih kandidatov, ki bi tako vlado lahko uspešno vodili. Govorimo torej o možni in uresničljivi rešitvi, ki v nemajhni meri odpravlja slabosti sicer običajne politične vlade in bi veliko pripomogla k boljšemu upravljanju države. Obeti, da bomo to možnost tudi udejanjili, pa so žal skromni. Obravnavana rešitev bi namreč resno prizadela strankokracijo, to je sedanjo vladavino političnih strank, ki brez večjih omejitev skupne koristi družbe v nemajhni meri podreja interesom posameznih strank in njihovih klientelnih navezav. Tem prednostim se politika seveda zlepa ne bo odrekla. Te njene načelne drže tudi nezaupnica, ki so jo ji izrekli volilci na zadnjih volitvah, ne bo omajala. Naj vsebino te aktualne nezaupnice ponazorim z naslednjim: od desetih slovenskih volilnih upravičencev sta dva podprla »zmagovalno« stranko SDS, trije so podprli preostale parlamentarne stranke, pet od teh desetih pa jih sporoča politiki, da ji ne zaupajo in si želijo drugačne demokracije.
Kakor koli že, pravijo, da upanje umre zadnje. Drugače povedano: sedanja politična ureditev (volilni sistem, zakon o vladi…) je preveč neučinkovita, da bi lahko še dolgo vzdržala. Potrebna je torej temeljite prenove, velik del njenih slabosti pa bi lahko že sedaj omejili z oblikovanjem vlade, o kateri govori ta prispevek.
Andrej Cetinski, Ljubljana
