Razlogi za selitev v tujino so si med seboj zelo raznoliki. Migranti s seboj v tujino jemljejo svoje izkušnje, znanja in kulturo, v novi državi pa pridobijo nova znanja in se priučijo novih spretnosti. S pošiljanjem denarja v domovino omogočijo bolj stabilen razvoj svojih družin in skupnosti, piše v poročilu IOM.
Finančni transferji, ko migranti pošiljajo denar v domovino, rastejo vse od 90. let prejšnjega stoletja in so se bistveno povečali. Višina prilitega denarja iz tujine v države v razvoju pa je po podatkih IOM celo višja od mednarodne razvojne pomoči.
Ob mednarodnem dnevu družinskih transferjev, ki ga obeležujemo 16. junija, IOM opozarja na vpliv teh zasebnih transferjev na družine. Družinski člani v tujini s svojimi transferji družinam v domovini po ocenah Mednarodnega sklada za razvoj podeželja (Ifad) pomagajo kar okoli 800 milijonom ljudem po svetu.
Tovrstni transferji družinam med drugim pomagajo v boju proti revščini, izboljšujejo zdravstvene in življenjske pogoje ter možnosti za izobraževanje.
Največ transferjev v letu 2016 se je sicer zlilo v Indijo (62,7 milijarde dolarjev), sledijo pa Kitajska, Filipini, Mehika in Pakistan. Glede na bruto domači proizvod so ti transferji največ prispevali k ekonomiji v Kirgizistanu, sledijo Nepal, Liberija in Haiti.
Poleg finančnih transferjev tovrstne migracije pripomorejo tudi k prenosu spretnosti, znanja, idej in vrednot. Vpliv t. i. družbenega transferja je najbolj opazen na področju izobraževanja, zdravja, zaposljivosti in podjetnosti, je razvidno iz študije IOM, ki so jo izvedli leta 2014 v Tanzaniji.
