Trenutno je videti, kot bi nekateri vlagatelji še odšli na počitnice, saj si drugače ne moremo razlagati relativne nezaskrbljenosti nad razpletom srečanja držav G7, potenciranjem nesoglasij med članicami druženja ter morebitnimi nevarnostmi trgovinske vojne med ZDA, EU in Kanado. Tudi zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je junija malo ohladilo in doseglo najnižjo raven po septembru 2012, kar je najverjetneje posledica zaskrbljenosti zaradi trgovinskih sporov med EU in ZDA ter morebitnih negativnih vplivov carin na trgovino med EU in ZDA. Ta relativna nezaskrbljenost je lahko tudi znak trenutne moči borz.
Vsekakor pa je po dolgem času zanimivo tudi dogajanje na domačem borznem parketu. Kri sta po žilah vlagateljev pognali predvsem ponudba za prevzem Gorenja, ki se trenutno izteka, ter namera za prevzem Cinkarne Celje. A ta očitno ni padla na plodna tla, saj so obstoječi delničarji Cinkarne snubcu dali jasno vedeti, da je njegova ponudba bistveno preskromna. A kot je za zdaj videti, so tuji vlagatelji pokazali na relativno podcenjenost našega trga, ki je letos med najdonosnejšimi, obenem pa so rekordne tudi dividende. Upajmo, da bo tudi politika nove neznane vlade naklonjena privatizaciji državnih podjetij, kar bi znalo še dodatno poživiti naš finančni trg.
Veliko bolj mrk pa je pogled vlagateljev, ki so investirali v kriptovalute. Zlasti tistih, ki so se za to špekulacijo odločili konec lanskega leta, ko so bili tečaji na vrhuncu. Kriptovalute so namreč še vedno pod močnimi prodajnimi pritiski, bitcoin pa se denimo približuje letošnji najnižji vrednosti, ki jo je dosegel februarja (približno 6000 ameriških dolarjev). K zadnjemu negativnemu razpoloženju na trgu kriptovalut je prispeval tudi vdor v eno od borz v Južni Koreji, kjer je izginilo za okoli 37 milijonov dolarjev kriptovalut.
