Vsak peti odrasli med 25. in vključno 74. letom v Sloveniji ima okvaro hrbtenice, skoraj šest od desetih ljudi v tej starostni skupini pa je prekomerno težkih. Zadostno telesno dejavnih je le polovica, pri čemer se je v zadnjih nekaj letih ta delež nekoliko zmanjšal. Približno četrtina prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. Pri zdravniku je skoraj polovica prebivalcev po trikrat na leto ali večkrat, ta delež pa je višji kot v preteklosti. V peti nacionalni raziskavi o vedenjskem slogu, ki vpliva na zdravje, so zajeli leto 2016, zdaj pa so njene izsledke predstavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Sladke pijače pije manj ljudi

V vzorec so vključili 15.639 prebivalcev Slovenije. Vsak deseti v tej starostni skupini čezmerno pije alkohol, kadi pa skoraj vsak četrti. Ugotovili so še, da se nezdravi vedenjski vzorci posebej kopičijo pri mlajših odraslih (med 25. in 34. letom), med starejšimi pa so slabe navade precej redkejše. Življenjski slog pa je odvisen tudi od posameznikovega finančnega položaja in okolja. Kjer je hrupa veliko, se posebej povečuje delež ljudi, ki spijo manj kot šest ur na dan. Med približno polovico prebivalcev, ki se pretežno prehranjujejo nezdravo, pa je posebej veliko moških, nižje izobraženih in ljudi v nižjem družbenem sloju (gre za samoocenjeni sloj). Vsakodnevno uživanje surove zelenjave, za katerega poskrbi 44 odstotkov prebivalcev, je na vasi bolj razširjeno kot v mestih.

Nekaj je tudi spodbudnih novic: v obdobju od leta 2001 do 2016 se je povečal delež ljudi, ki vsakodnevno zajtrkujejo (to počne šest od desetih prebivalcev). Zmanjšal pa se je delež tistih, ki enkrat na teden ali pogosteje uživajo sladke pijače. Po podatkih za leto 2016 to počnejo le še trije od desetih ljudi, medtem ko je na prelomu tisočletja sladke pijače vsaj enkrat na teden pilo skoraj sedem od desetih prebivalcev.

Kjer ni pločnikov, se ljudje vozijo

Pri mlajših ljudeh je pogostejše tako nezdravo prehranjevanje kot kajenje, opaža specialistka socialne medicine Tatjana Kofol Bric z NIJZ. Starejše bolj skrbi za zdravje: »Prve kronične zdravstvene težave se začnejo pojavljati že kmalu po 40. letu. To vpliva na opuščanje slabih navad.« Delno so mlajše ljudi zajele referenčne ambulante v osnovnem zdravstvu, ki njihovo zdravje preverijo že, ko dopolnijo 35 let. »Malo pa je mehanizmov, s katerimi bi lahko prišli do ljudi okoli 30. leta.«

Po oceni Kofol-Bričeve bi bilo smiselno v tem primeru povečati vlogo medicine dela in spodbujanja zdravja na delovnem mestu, marsikaj pa lahko storijo tudi občine. Ko delijo denar, bi ga lahko na primer čim pogosteje usmerili v široko dostopno rekreacijo, pomembna pa je tudi prometna infrastruktura. »Potrebni so pločniki. V nekaterih vaseh si ljudje zaradi premajhne varnosti enostavno ne upajo peš ob cesti, tako da za še tako kratko razdaljo uporabijo avto.«

,