Če je v 16. stoletju rebula slovela kot vino, ki si ga je želel piti sam cesar, je v sredini in ob koncu 20. stoletja izgubila aristokratski sloves, čeprav je bilo s trtami rebule v Vipavski dolini zasajenih ponekod tudi 60 odstotkov vinogradov in je še danes najštevilneje zastopana bela trta. Podobno kot se je zgodilo tudi z drugimi domorodnimi vrstami trt v času povojnih agrarnih reform, je rebula v Vipavski dolini počasi začela izgubljati domovinsko pravico in postajala vse bolj ničvredna trta v primerjavi s tujimi, uvoženimi modernimi vinskimi trendi.
V skladu s pravilom »kvantiteta je pomembnejša od kvalitete« je tudi okus vina počasi pešal in vino so pili le še siromašni in pretirano žejni. V zadnjih 20 letih pa se je slika zopet diametralno spremenila. Po uspehih, ki so jih z rebulo začeli dosegati briški vinarji, so jim sledili tudi Vipavci. »Če pogledamo širše, si lahko prepoznaven samo z avtohtonimi trtami. S chardonnayem ne moreš konkurirati francoskim vinom. Z rebulo lahko. Sergio Tavano iz Trsta, ki je tudi častni član SAZU in profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, mi je, ko je prvič pokusil rebulo iz naše kleti in bil nad njo navdušen, pokazal dokument z 18. avgusta 1503, iz časa habsburškega cesarja Maksimiljana I., ko je naročil, naj mu pripeljejo tisto odlično vino ribollio (rebulo) iz Vipavske doline,« je povedal Edvard Svetlik. Po odkritju dokumenta se je začel dobivati s kolegi vinarji iz Vipavske doline, da bi organizirali kakšen dogodek, posvečen avtohtoni vipavski rebuli. Poleg njega so svoje poglede na rebulo kot avtohtono vipavsko sorto ter svoje ustekleničene grozde rebule v gostilni As na tiskovni konferenci ob predstavitvi avgustovskega dogodka predstavili še Miha Batič s posestva Batič, Primož Lavrenčič s posestva Burja, Valter Mlečnik s kmetije Mlečnik, Zmago Petrič s svojo Guerilo in Franc Vodopivec s kmetije Slavček. Zanimivo je, da so prav vsi vinarji, ki širijo dober glas o rebuli tudi iz Vipavske doline, orientirani na ekološko ali celo biodinamično pridelavo grozdja in kletarjenje, ki poteka s čim manj posegi v naravno biodinamiko vina.
Rebuli pripada velik poklon
Tiskovna konferenca se je končala z degustacijo vipavske rebule, ki jo je vodil letos najboljši slovenski sommelier Martin Gruzovin iz vinske kleti Guerila s Planine nad Ajdovščino, ki bo Slovenijo kot zmagovalec na državnem tekmovanju zastopal tudi na svetovnem prvenstvu sommelierjev v Antwerpnu prihodnje leto. Miha Batič je povedal, da je na rebulo neizmerno ponosen in da se mu zdi škoda, da se pri promociji vipavske rebule zadnja leta ni naredilo več. »Prejšnji teden je bil v Vipavskem Križu festival zelena, mesec prej pinele, festivala rebule pa v Vipavski dolini še ni bilo. Pri promociji vipavske rebule res še nismo naredili dovolj, tako da ji pripada en velik poklon,« je prepričan Batič. Nasploh opaža, da je zanimanja tako kot za druge avtohtone sorte vedno več. »V naši kleti imamo rebule zaenkrat malo in glede na povpraševanje bi jo lahko prodali v štirih mesecih,« pravi Batič. Zato tudi širijo vinograde s trtami rebule in je bodo že prihodnje leto imeli še enkrat več. Če bo seveda dopustilo vreme.
