V Študi ni prostora za novo odlagališče odpadkov, je krajanom iz Štude in Male Loke, ki so se povezali v civilno pobudo, pritrdil tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki je Publikusu prepovedal nadaljnji dovoz baliranih odpadkov. V sklopu izrednega inšpekcijskega nadzora v bioplinarni Petrol in na bližnji Publikusovi lokaciji, na katero je Publikus odložil 690 baliranih odpadkov, so inšpektorji ugotovili, da neprijetne vonjave niso izhajale iz teh, kot so domnevali občani, temveč iz bioplinarne, ki je takrat dobila topli substrat iz družbe KOTO.
Pozabili na oznake in ograde
»Inšpektorji so ugotovili, da balirani odpadki družbe Publikus ne povzročajo onesnaženja niti neprijetnih vonjav,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Dodali so, da je nameraval Publikus odpadke začasno skladiščiti na svojem zemljišču, ki je v domžalskem prostorskem načrtu opredeljeno kot lokacija za gospodarsko infrastrukturo. Pred tem so izvedli ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje, pozabili pa zemljišče tudi ustrezno označiti in ograditi. Poleg tega to zemljišče ni urejeno kot zbirni center, so še dodali in pojasnili, da ugotovitveni postopek še ni končan.
Krajani, ki so prepričani, da v bližini bioplinarne in Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik ni več prostora niti za začasno odlagališče odpadkov, so od pristojnih in od podjetja zahtevali takojšnja pojasnila in odvoz bal na drugo lokacijo. Prijavo so podali na občino Domžale in občinski inšpektorat, ki se je nemudoma odzval in tudi sam podal prijavo na republiški inšpektorat. Predstavniki občine so se sestali tudi z vodstvom družbe Publikus in odredili izvajanje požarne straže, na bližnji most pa postavili prometni znak, ki je prepovedal vožnjo vozilom, težjim od 1,5 tone. Na Publikusovem zemljišču je bilo namreč prostora še za nekajkrat toliko bal, kot so jih že pripeljali.
Nenevarni odpadki
V družbi Publikus so v odgovorih na naša vprašanja zatrdili, da bodo spoštovali vse odredbe inšpektorjev. Poudarili pa so, da so nameravali na tej lokaciji v Študi bale skladiščiti le začasno oziroma do njihove končne energetske izrabe. Ob tem so poudarili, da ti začasno skladiščeni balirani odpadki niso nevarni. »Gre za plastične materiale, ki niso primerni za predelavo ali recikliranje in nastajajo pri sortiranju mešane odpadne embalaže, ki jo občani odlagajo v tipske posode z rumenim pokrovom oziroma v rumene vreče. Edina končna oskrba tovrstnih odpadkov je energetska izraba – pridobivanje toplote oziroma elektrike,« so zapisali. Dodali so, da je zaradi preprečevanja kakršnih koli emisij v okolje ta nenevarni material še dodatno ovit v folijo. S tem so v celoti preprečeni stik padavinskih voda z odpadki, nastanek izcednih voda, izhajanje morebitnih emisij vonjav v okolje in raznašanje odpadkov v okolje zaradi vetra. Zaradi strukture materiala pa so povsem izključili tudi možnost samovžiga. Pristavili so, da je takšen sistem skladiščenja odpadkov običajen tudi drugod po Evropi.
Ker država, ki je v zadnjih letih naredila veliko na področju ločevanja odpadkov, ne obvladuje pa sistema ravnanja z odpadno embalažo in ne izvaja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, se je vodstvo družbe Publikus odločilo investirati v zgraditev termičnega objekta, ki pa ne bo na območju občine Domžale. av
