Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa naj bi kanclerka dala veto na nekaj točk načrta.
Seehofer, konservativni bivši premier Bavarske, je bil dolgo oster kritik liberalne migracijske politike kanclerke, ki je omogočila prihod več kot milijona prosilcev za azil v državo leta 2015 in 2016, spominja francoska tiskovna agencija AFP.
Hud spopad znotraj vlade
Seehofer, ki je notranji minister od marca letos, naj bi v torek predstavil nov, ostrejši migracijski načrt, ki bi vključeval tudi predloge za novo razvojno politiko Nemčije, s katero naj bi predvsem poskušali odpraviti vzroke za migracije. Vendar pa je torkovo novinarsko konferenco danes odpovedal. Po poročanju nemškega časnika Bild zaradi »hudega spopada« znotraj vlade.
Notranje ministrstvo je v kratki izjavi sporočilo le, da so torkovo predstavitev prestavili, ker morajo več točk še uskladiti. Nov datum predstavitve še ni določen, so dodali.
Merklova je še posebej nasprotovala Seehoferjevemu načrtu, da bi na nemških mejah zavračali vse prosilce za azil, ki so jih že registrirali v drugih članicah EU. V televizijskem pogovoru je v nedeljo zvečer dejala, da bi bila to kršitev evropske zakonodaje. Dodala je, da nadaljujejo intenzivne razprave o načrtu.
Spodkopavanje solidarnosti v EU
Poslanci Seehoferjeve Krščansko-socialne unije (CSU), koalicijske partnerke krščanskih demokratov (CDU) Merklove, so pomislek označili za absurdnega. Seehofer je bil sicer tudi vodilna sila za koalicijskim dogovorom o omejitvi števila prosilcev za azil v tej največji članici unije na 200.000 na leto.
Viri v vladi so dpa povedali, da se Merklova boji, da bi enostranski ukrepi na nemški meji spodkopali solidarnost v EU in ustvarili probleme s sosedo Avstrijo, ki bi bila odgovorna za večino zavrnjenih prosilcev za azil. V torek v Berlin na pogovore o migracijah sicer prihaja avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki se bo zvečer sestal z Merklovo, v sredo pa še s Seehoferjem.
Spletni portal Spiegla medtem navaja, da če Seehofer in Merklova ne bosta uspela doseči dogovora glede migrantske politike, se lahko zgodi, da bo kanclerka ministra odstavila ali pa da bo ta prisiljen v odstop, kar bi lahko privedlo do krize vladne koalicije.
