Plečnikova tradicija, ki traja že od ustanovitve šole, je skozi čas doživljala spremembe in danes je metoda dela prilagojena potrebam in izzivom prakse, tako da se namesto rutinskega akademskega dela pojavljajo nove, žive in v aktualne probleme prostora ter družbe odprte oblike. Na Fakulteti za arhitekturo deluje 15 splošnih in 16 usmerjenih projektnih studiov – seminarjev. Posamezni studii aktivno sodelujejo tudi s tujino.
Odgovori mladih arhitektov
Z razstavo z naslovom »Kaj pa arhitektura?«, ki so jo predstavili javnosti (v prostorih Fakultete za arhitekturo UL, Zoisova 12, Ljubljana), so se mladi arhitekti iskali odgovore na številna zanimiva vprašanja. Zagotovo ne moremo spregledati dejstva, da živimo v času, ki se v marsičem razlikuje od časa naših staršev in starih staršev, kljub temu pa živimo v prostorih, ki se od takrat niso prav dosti spremenili. In prav s to dilemo so mladi arhitekti pod vodstvom profesorja mag. Tomaža Krušca iskali odgovore, rešitve.
V studiu Roka Žnidaršiča se letos osredotočajo na vprašanja sodobnega bivanja na mestnem obrobju, nastali so novi bivalni prostori na območju med Štepanjskim naseljem, Fužinami, Litijsko cesto in obvoznico. S pomočjo arhitekturnih intervencij so študentje pod vodstvom dr. Aleša Vodopivca raziskovali možnosti za integracijo družbenih subkultur v vsakodnevno življenje na območju nekdanje tovarne Rog v Ljubljani. Zelo zahtevna in zanimiva naloga s poudarkom na sožitju z naravo in okoljem je tudi ureditev počitniškega kompleksa za otroke iz socialno ogroženih družin na Krki – torej na področju, ki ni namenjeno gradnji objektov. Rešitev so pripravili prav tako študenti dr. Vodopivca.
Diskurz o razvoju arhitekture javnih objektov
Tema seminarskih projektov pod okriljem profesorja mag. Vase J. Perovića je tipologija skozi različne programske scenarije, od tipologije stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov, vse do muzejskih objektov. Muzejsko tipologijo študenti raziskujejo v okviru prenove in novogradnje galerijske stavbe dunajske Secesije. Dekan fakultete dr. Matej Blenkuš je s svojimi varovanci odprl posebne vrste diskurz o razvoju arhitekture šol, zdravstvenih domov, vojašnic, zaporov, azilnih domov, fakultet in študentskih domov v prihodnosti. Tudi o tem, ali je arhitektura dovolj odporna proti transformacijam ter pripravljena na spremembe pri načrtovanju stavb, ki jih danes sploh še ne poznamo.
Med mednarodno obarvanimi seminarji pa izstopa naloga študentov dr. Špele Hudnik, ki so na inovativen in trajnosten način raziskali podzemne arhitekturne priložnosti Pariza ter steklarski kompleks na otoku Murano v beneški laguni, s katerim so študentje pod mentorstvom dr. Lucije Ažman Momirski opremili svoje idejne rešitve zlasti z vsebinami za stalne prebivalce otoka. In naj opozorimo še na idejno zasnovo 56-nadstropnega nebotičnika na območju nekdanje tovarne Kolinska, ki so ga skupaj s celostno ureditvijo območja pripravili pod okriljem dr. Tomaža Slaka. Njegovi študenti iščejo meje sodobne, sonaravne, zanimive, posebne gradnje z dodano vrednostjo, pri tem pa ponujajo izjemne in inovativne arhitekturne rešitve.
V sodelovanju z Občino Mislinja pa so se študenti profesorja mag. Tadeja Glažarja med drugim lotili strateškega razvojnega snovanja občine in mesta Mislinja. Zagotovo bo na voljo še veliko drugih in drugačnih vsebin, ki jih preprosto ne smete prezreti. Veselijo se vašega obiska in se toplo priporočajo, da tudi vi po svojih močeh prispevate k odmevnosti marljivega, kreativnega in visoko strokovnega študijskega dela naših študentov in profesorjev. Na voljo so vam tudi za vaše predloge in želje o tem, kaj bi bilo za vas najbolj zanimivo.
Na razstavi tudi konkretne ideje
Kako se lahko spreminjajo slovenska krajina in slovenski kraji? Naj ob tem opozorimo, da bodo na razstavi javnosti na ogled nekatere konkretne urbanistične in arhitekturne predloge v slovenskem prostoru, in sicer: velneški center v Zrečah, novo stanovanjsko območje v Destovniku, urbanistična in arhitekturna preobrazba kraja Gornji Grad, prestolnica Ljubljana (Drama, Kongresni trg, Rog, Kolinska, Šumi, Območje UKC, Štepanjsko naselje, Bizovik), ureditev obrežja Krke, stanovanjska soseska med Panovcem in Sočo, trajnostno naselje med Novo Gorico in Gorico, celostna ureditev Rožne doline (NG), celostna urbana prenova Tržaške ulice v Postojni, urbanistično arhitekturna ureditev Trzina, rekonstrukcija dveh starejših objektov ob Kolpi ter vizija občine in mesta.
