Glede na vzporedno glasovanje, ki ga je izvedel inštitut Gfs.Bern, je predlog zavrnilo 74 odstotkov Švicarjev, 26 odstotkov pa ga je podprlo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pobudniki referenduma so predlagali, da poslovne banke ne bi smele posojati več od tega, kolikor imajo zbranih denarnih vlog, medtem ko bi izključna pristojnost ustvarjanja novega denarja v obtoku pripadla Švicarski narodni banki.
Ta bi denar neposredno in brez obveznosti v zameno podelila zveznim oblastem, kantonom in prebivalstvu, tako da bi imela sredstva na posameznih računih prebivalcev ali podjetij dejansko 100-odstotno kritje v realno izdanem denarju.
Avtorji pobude, v nemščini izvirno imenovane Vollgeld oz. polni denar, so po poročanju tujih agencij in medijev prepričani, da bi se na tak način izognili primerom, kot smo jim bili v ZDA in Evropi priča po zadnji finančni in gospodarski krizi.
Države so takrat z davkoplačevalskimi sredstvi reševale banke, ki so se s preveč tveganim delovanjem znašle v hudih težavah, centralne banke pa so morale v izogib zlomu finančnega sistema in posledični gospodarski depresiji prek programov t. i. kvantitativnega sproščanja v obtok sprostiti velikanske vsote novega denarja. Takšna politika ustvarja nova inflacijska in druga tveganja.
Pobude ni podpirala nobena od parlamentarnih strank
Pobudnikom, manjši skupini ekonomistov in drugih podpornikov, so se po robu postavile tako poslovne banke kot švicarska centralna banka, zamisli pa ni podpirala prav nobena od političnih strank v parlamentu.
Švicarji so na današnjem referendumu odločali tudi o novem zakonu o igrah na srečo, ki tujim spletnim igralnicam prepoveduje delovanje v Švici. Glede na vzporedno glasovanje je predlog podprlo 72 odstotkov državljanov. Vlada trdi, da bodo nova pravila zagotovila, da bodo družbe, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, plačevale davke v Švici, ki jih bodo nato lahko uporabili za skupno dobro.
