Vrhničani, ki se zavzemajo za to, da bi Kemis zapustil njihovo okolje, so dobili prvo bitko na sodišču, katere posledica je, da se bodo morale pristojne institucije s civilno družbo pogovarjati o vsebini njihovih zahtev. Odločitev je pomembna tudi za druge podobne primere v državi, kajti občinam odpira možnosti za vključitev v inšpekcijske postopke.
Vrhniška občina je na upravnem sodišču izpodbijala odločbo ministrstva za okolje in prostor ter sklep območne enote Ljubljana inšpektorata za okolje, ki sta zavrnila njeno zahtevo po tem, da bi bila stranka v inšpekcijskem postopku. V tožbi so zahtevali, naj upravno sodišče odpravi sklep gradbenega inšpektorata in mu ga vrne v ponovno odločanje. Sodišče je zahtevi v celoti ugodilo, kar pomeni, da bo moral inšpektorat pri ponovni odločiti o zahtevi Vrhničanov upoštevati pravna stališča sodbe.
Sodba je pomembna tudi za druge primere
Odvetnik občine Vrhnika Tomaž Petrovič pravi, da je to izjemno pomembna sodba za prakso na tem področju. »Ta sodba pomeni mejnik na tem področju. V širšem smislu je pomembno, da občine lahko v teh postopkih sodelujejo, kar je naš bistveni dosežek. Doslej je bilo drugim deležnikom zelo težko priti v postopek, kajti inšpekcije so si zakon uredile tako, da je stranka v postopku le preiskovanec,« je dejal Tomaž Petrovič in izpostavil, da je sodišče v tem primeru občini priznalo javni interes, na katerega je treba gledati drugače kot na druge interese. Gradbeni inšpektorat, ki je prvostopenjski upravni organ, je sicer sprva odločil, da občina ni izkazala pravnega interesa v postopku proti Kemisu, ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopenjski upravni organ temu pritrdilo. Toda zdaj je sodišče odločilo obratno.
Vrhničani že dlje časa trdijo, da Kemis ne bi smel brez gradbenega dovoljenja obnoviti poškodovanega dela stavbe, kar so izpostavili v tožbi. Ravno v tem jim je sodišče priznalo pravni interes v inšpekcijskem postopku, ob tem pa je zapisalo, da ne ministrstvo za okolje in prostor ne Kemis nista prerekala tega zahtevka, kajti na tožbo nista odgovorila. Senat sodišča je zapisal, da je sicer res, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi pred pristojno upravno enoto, kot trdi ministrstvo, vendar da gre v tem primeru »za specifično situacijo, ko se v inšpekcijskem postopku ugotavlja, ali je za sanacijo v požaru poškodovanega objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje«. Sodišče je občini pritrdilo tudi pri argumentu, da je Kemisov objekt priključen na javno komunalno in vodno omrežje. Po mnenju sodišča je v tem delu interes občine skrb za zdravo življenjsko okolje.
Državne institucije se bodo morale opredeliti do zahtev
Bistveni dosežek vrhniške lokalne skupnosti je, da se bitka proti Kemisu s postopkovne ravni seli na vsebinsko. V ponovnem odločanju se bo moral inšpektorat opredeliti do trditev, da je Kemis neupravičeno obnavljal stavbo brez gradbenega dovoljenja. Od tega je v precejšnji meri odvisno, ali bo podjetje lahko ostalo na Vrhniki, kajti odločitev o tem, ali Kemis potrebuje gradbeno dovoljenje za obnovo, bi utegnila vplivati tudi na okoljevarstveno dovoljenje. »Namesto da bi vključili vse deležnike, ki imajo jasen interes, so jih izključevali do konca. Mislim, da se jim bo to maščevalo in bodo morali postopke zavrteti nazaj,« je Petrovič komentiral ravnanje državnih služb, ki doslej ne Vrhničanom ne medijem niso pojasnile, med katere izjeme, ki po zakonu o graditvi objektov lahko stavbe obnavljajo brez gradbenega dovoljenja, sodi Kemis. Ali je Kemis res izjema, bo znano v naslednjih postopkih.
