Direktor Kemisa meni, da se je pri ljudeh po požaru okrepil sindrom NIMBY*
Leto dni po požaru v tovarni Kemis so predstavnika dveh civilnih iniciativ Bernarda Kropf in Andrej Marković ter predsednik vrhniške ribiške družine Vladimir Mihec razočarani nad trenutnim stanjem. Direktor Kemisa Emil Nanut poudarja, da onesnaženje ne bo imelo dolgoročnih posledic, medtem ko župan Stojan Jakin pravi, da Vrhniki večjo težavo predstavlja smrad.
Fotografije
Emil Nanut, direktor Kemisa: Kemis bo imel po zaključeni sanaciji nadgrajeno požarno varnost. Analize, ki jih je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, so pokazale, da je bila prva faza sanacije Tojnice učinkovita. Analize in meritve zraka in zemljine, ki so jih po požaru opravile pristojne institucije, so pokazale, da požar ni povzročil onesnaženja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za okolje in ljudi na Vrhniki. Se pa zavedamo, da skorajda nihče na želi imeti objekta za ravnanje z odpadki na svojem dvorišču. Ta tako imenovani sindrom NIMBY (ne na mojem dvorišču, op. p.) se seveda še okrepi po takšnih nesrečah. Ne glede na to, da po našem prepričanju Kemis na življenje ljudi zaradi posledic požara nima negativnih okoljskih vplivov, se zavedamo, da se bomo morali zelo potruditi, da bomo ponovno vzpostavili zaupanje ljudi, ki živijo v tem okolju. Upam pa, da so ljudje na Vrhniki opazili, da je kar veliko drugih vplivov, ki povzročajo njihovo nezadovoljstvo, tudi v času, ko Kemis ni deloval.
Vladimir Mikec, predsednik Ribiške družine Vrhnika: Danes stanje ni nič drugačno kot 15. maja lani, kajti Tojnica je prazna, in sicer iz dveh razlogov. Eden je Kemis, drugi pa nov pogin rib, ki se je zgodil pred tremi tedni. Po požaru se je sicer zaradi migracije pojavilo nekaj rib v potoku. Zdaj so poginile še te. Kemis je saniral 170 metrov Tojnice. Toda ali je bilo onesnaženih le teh 170 metrov? Država podpira Kemis pri zmanjševanju stroškov sanacije. Iz potoka prihaja smrad, vonj je jedek in je ostal po požaru v Kemisu. Izgovarjajo se, da izvira od drugod, toda organski smrad, ki prihaja iz kompostarne Saubermacher, je drugačen od tistega, ki prihaja iz Tojnice. Izgovarjajo se tudi, da gre za izpuste fekalij v Tojnico, za kar naj bi bilo krivo nekdanje odlagališče smeti. Če bi to držalo, bi se izcedne vode pojavljale tudi v zgornjem delu Tojnice. Koliko lahko verjamemo raziskavam državnih institucij, da okolje razen v neposredni bližini Kemisa ni bilo uničeno, bo vedno ostalo vprašljivo.
Andrej Marković, predstavnik civilne iniciative Eko Vrh: Preiskave državnih služb so pokazale, da hujših vplivov na okolje po požaru z izjemo Tojnice ni. Toda pozabili so zelo jasno reči, da ne vemo, kakšne bodo posledice v prihodnje. Lokalna skupnost nima vpliva na odprte inšpekcijske zadeve, ker državne službe občine ne spustijo zraven kot stranko v postopkih. Tretjič gremo na led. Prvič smo šli, ko so Sinjegoričane odpeljali v Avstrijo pogledat objekt in so mislili, da bo Kemis zgradil enakega. Drugič smo šli na led, ko smo verjeli, da v Kemisu delajo odgovorno, da do požara ne more priti. In zdaj gremo na led, ko se od nas zahteva, da jim zopet zaupamo, da bodo poskrbeli za požarno varnost. Zakaj pa bi poskrbeli za to, ko pa zakonodaja od njih ne zahteva ničesar več kot prej? Če Kemis trdi, da bodo zdaj bolje poskrbeli za požarno varnost, se postavlja vprašanje, zakaj že prvič niso poskrbeli zanjo, kot bi morali.
Stojan Jakin, župan Vrhnike: Civilna iniciativa in občinski svet še vedno zahtevata odstranitev Kemisa z Vrhnike. Druga plat je, da je Kemis v tem letu kar nekaj stvari naredil. Ne poznam nobene zahteve državnih institucij, ki je ne bi izpolnil. Spremenili so način delovanja. Ali je to dovolj ali ne, težko ocenjujem. Želja Vrhničanov je le, da živimo v čistem okolju in da se taka nesreča ne bi smela ponoviti. Kaj se bo na koncu zgodilo, ne vem. V povsem čistem okolju nihče na svetu ne živi več. Vrhnika je bila od nekdaj obremenjena z dejavnostmi, ki onesnažujejo okolje. Požar v Kemisu je bil neljub dogodek, a je le še nekaj dodal v koktajl onesnaženja na Vrhniki. Na Vrhniki imamo tudi druge probleme, predvsem s smradom, kar so hujše težave kot enkraten dogodek v Kemisu. Zato smo predvideli, da je treba narediti program sanacije na Vrhniki.
Bernarda Kropf, predstavnica civilne iniciative Sinja Gorica: Za prebivalce Vrhnike, predvsem krajne Sinje Gorice se zadeve v enem letu niso izboljšale. Kemis razen 170 metrov Tojnice ni saniral ničesar. Nimam informacij, da bi kdo delal še kakšen monitoring vode, okolja ali prebivalcev. Vse to nam je obljubila tudi medresorska komisija. Kemis nadaljuje delo in ne upošteva volje krajanov niti občinskega sveta. Izredno sem razočarana nad državnimi institucijami, ki so podlegle kapitalu. Še vedno ne vemo, v kakšnem okolju živimo. Sama sem morala takoj po požaru uničiti zelenjavo z vrta. Letos vrta ne bom obdelovala, ker nimam zagotovila, da je z zemljo vse v redu. Kemis bi za rušenje poškodovane konstrukcije moral pridobiti gradbeno dovoljenje. Moti me, da delajo med prazniki, ko ljudi ni doma, inšpektorji pa ne delajo. To je nepošteno in netransparentno, medtem ko po drugi strani dajejo intervjuje, kako želijo imeti dober odnos s krajani.
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je vrhniškemu podjetju za ravnanje z odpadki Kemis izdala dopolnilno odločbo za sanacijo okoljske škode...