Niti dva tedna nista minila od odločitve preostalih petih pooblaščenih družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), da se pridružijo Interserohu in nehajo prevzemati presežne količine odpadne embalaže pri komunalah, ko se že uresničujejo črnoglede napovedi. »V zadnjem mesecu količine neprevzete embalaže na dvoriščih drastično naraščajo in že ogrožajo redno delo komunalnih podjetij,« opozarjajo v Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer neredno odvažanje opažajo že vse od januarja letos.
Takrat je upravno sodišče pritrdilo Interserohu, da je določanje obveznih prevzemnih deležev družb z vsakoletnim sklepom vlade nezakonito in da je družba glede na svoje okoljevarstveno dovoljenje dolžna prevzemati zgolj tolikšne količine odpadne embalaže, kolikor so je povzročitelji embalaže, s katerimi ima družba sklenjene pogodbe, dali na trg. Zgolj za ustrezno obdelavo teh količin odpadkov so namreč onesnaževalci Interserohu plačali tudi tako imenovano embalažnino.
Potencialna ekološka katastrofa za državo
Zdaj so takšno razumevanje svojih obveznosti tudi v imenu konkurenčnosti in odgovornosti do svojih lastnikov posvojile še družbe Slopak, Gorenje Surovina, Dinos, Recikel in Embakom, na dvoriščih komunalnih podjetij pa se je nakopičilo že skoraj 6000 ton ali za približno štiri tivolske dvorane neodpeljanih odpadkov. Če se država ne bo zganila, lahko po konservativnih ocenah kupi do konca leta narastejo na najmanj 40.000 ton odpadne embalaže, saj po ugotovitvah računskega sodišča za več kot polovico odpadne embalaže, ki so jo doslej prevzemale DROE, nihče ni plačeval embalažnine. Takšni kupi bi po svarilih predsednika ZKG Sebastijana Zupanca pomenili »potencialno ekološko katastrofo za vso državo«.
Ker je zadnja sodba upravnega sodišča le vrh problema, ki ga ministrstvo za okolje in prostor neuspešno rešuje že zadnjih deset let, komunalna podjetja tokrat od vlade Mira Cerarja zahtevajo, da »z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže« in poskrbi za nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov. Ob tem naj prepreči morebitno inšpekcijsko kaznovanje komunal zaradi nepravilnega skladiščenja nakopičene embalaže (ljubljanska Snaga je zaradi tega lani najmanj enkrat dobila kazen 10.000 evrov). Ne nazadnje pa bi morala vlada področje končno spraviti v red tudi z ustrezno spremembo zakonodaje.
Ukrepala bosta inšpekcija in Arso
Na okoljskem ministrstvu ponavljajo, da bistvenih zakonskih sprememb pred prihodnjim letom ne bo, hkrati pa so se očitno odločili, da bodo interventno ukrepanje prepustili svojim organom v sestavi. Kot so namreč sporočili, v proračunu nimajo predvidenega denarja za odvoz nakopičene embalaže, lahko pa takšen ukrep odredi okoljska inšpekcija in ga – če tega ne bodo storile DROE – tudi izvrši po drugi osebi. Poleg tega postopek z odločbo upravnega sodišča še ni končan, temveč »je vrnjen v ponovno odločanje inšpekciji, ki bo, upoštevajoč sodbo sodišča, ponovno preverila vse dejanske okoliščine in pravne opredelitve«. Na osnovi teh ugotovitev lahko po pojasnilih ministrstva stečejo novi postopki pred hierarhično višjim vrhovnim sodiščem, ki lahko »zavzame tudi drugačno stališče kot upravno sodišče, čemur smo bili v preteklosti tudi v povezavi z odpadno embalažo že priče«.
Ob inšpekciji je ministrstvo že aktiviralo tudi Agencijo RS za okolje (Arso), ki je pooblaščene družbe obvestila, da se je po uradni dolžnosti lotila spreminjanja njihovih okoljevarstvenih dovoljenj. Vanje bodo namreč po novem zapisali obvezne prevzemne deleže družb, ki so bili doslej – tako meni upravno sodišče – nezakonito določeni s sklepom vlade.
V nekaterih DROE opozarjajo, da gre pri tem ukrepu zgolj za spremenjeno obliko določanja njihovih obveznosti, ki še naprej ostaja nezakonito, kar »bo na kratki rok sicer preprečilo sanitarni problem, a bo sprožilo serijo regresnih zahtevkov za neupravičene stroške, ki jih bodo imele družbe z nezakonito dodeljenimi količinami odpadne embalaže«.
