Prebivalci si lahko prvič v zgodovini ogledajo povprečne cene komunalnih storitev v državi in ugotovijo, ali za ravnanje z odpadki, pitno vodo, čiščenje odpadnih voda... plačujejo več, manj ali enako, kot znaša povprečna cena komunalnih storitev v skupini primerljivih občin, v kateri je tudi njihova. Te referenčne izračune je pripravilo in včeraj na svoji spletni strani objavilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je po lastnih pričakovanjih ugotovilo, da z naraščanjem števila in gostote prebivalstva v občinah cena komunalnih storitev pada. Bralci lahko podatke za svojo občino preverijo tudi na Dnevnikovih spletnih straneh.
Zdaj bo mogoče zahtevati pojasnila
»S pomočjo teh podatkov bodo občani lahko zaznali, kako nizko oziroma visoko ceno plačujejo za določeno komunalno storitev. Izvajalec bo moral pojasniti, zakaj plačujejo toliko več oziroma manj od povprečja, in če tega ne bo znal storiti, bo to vodilo v spremembo cene komunalne storitve. Kajti če bo sto občanov vpilo, da so storitve predrage, bo vsak župan zadevo preveril in od svojega izvajalca javne službe zahteval zelo detajlna pojasnila, če bodo cene res previsoke ali prenizke, pa tudi ustrezno ukrepal,« je prepričan Leon Behin z ministrstva.
Kot je še dejal, bodo referenčne cene prav prišle tudi občinam oziroma njihovim občinskim svetom pri presojanju cen komunalnih storitev, ki jim jih v potrditev predlagajo komunalna podjetja. »Svetniki bodo zdaj od svojega izvajalca javne službe lahko zahtevali pojasnila, v čem je njihova občina tako posebna, da je cena komunalne storitve tako pod- oziroma nadpovprečna. Pri tem nadpovprečna cena ne pomeni, da ni upravičena, tako kot podpovprečnost ne pomeni, da ni treba narediti nič. Bodo pa izvajalci in občine lažje ocenjevali, ali je morda standard v njihovi občini previsok in recimo odvoz odpadkov prepogost oziroma število zabojnikov preveliko, ali pa je morda nižji kot v sosednjih občinah in morajo občani recimo tudi mešane odpadke nositi v nekaj sto metrov oddaljene zabojnike. Naš cilj je, da imajo občani in občine možnost ugotoviti, zakaj ima njihov sistem dejansko takšno ceno, to bodo morala komunalna podjetja po novem razložiti,« pripoveduje Behin.
Primerjava ima pomanjkljivosti
Toda tako občine kot zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije so nad objavljeno primerjavo cen ogorčeni. Več od tega nam včeraj ni uspelo izvedeti, smo pa od njihovih predstavnikov še slišali, da za naslednji teden že pripravljajo skupen sestanek, na katerem bodo strnili svoje očitke.
Medtem tudi na ministrstvu priznavajo, da izvedena primerjava v tem trenutku ni najbolj verodostojna. Kot je poudaril Behin, so jo naredili na podlagi podatkov o cenah komunalnih storitev iz leta 2012, ko so bile te že nekaj let blokirane in zato niso nujno ustrezale dejanskim stroškom komunalnih služb. Poleg tega nekatere od teh določenih stroškov (recimo za javno infrastrukturo) v ceno sploh niso vključevale.
Kljub temu so na ministrstvu prepričani, da je primerjava uporabna že zdaj, še bolj pa bo, ko jo bodo (predvidoma do konca leta) osvežili s podatki za lansko leto, ko so se cene sprostile. Te podatke bi jim morala komunalna podjetja sporočiti do konca marca, a nekatera tega še niso storila. Najbrž tudi zato, ker leta 2012 sprejeta uredba o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev, ki zahteva tudi pripravo primerjave cen med občinami, kazenskih sankcij za izvajalce, ki ministrstvu ne poročajo, ne predvideva.
