Blaž Ferjanič, autoDNA Slovenija: Goljufije se dogajajo iz dneva v dan, tudi v Sloveniji

Rabljen avto.

V Franciji, in sicer gre za renault espace, družinski avto. Francijo sem izbral z razlogom, saj gre za eno izmed držav, iz katerih Slovenci najpogosteje uvažamo avtomobile. Izbira je pestra, tudi cene so ugodnejše kot pri nas.

Načeloma so rabljena vozila pri nas kakovostna, je pa res, da nekateri namerno povzročajo ekonomsko škodo. Po eni izmed raziskav kar četrtina do polovica uvoženih avtomobilov znotraj držav Evropske unije povzroča ekonomsko škodo, se pravi, da imajo prevrtene kilometre, prikrite poškodbe, zamenjano opremo... Gre za prikrite napake, ki so ljudem ob nakupu neznane, zato so oškodovani. Ker so v povprečju merilniki prevrteni za približno 60.000 kilometrov, je kupec oškodovan za 2000 do 5000 evrov, pri prikritih poškodbah pa so lahko zneski še občutno višji. Zgodba zase je seveda varnost takšnega avtomobila, saj so lahko materiali dotrajani, popravila pa niso bila opravljena profesionalno.

Definitivno. Zgledovati bi se morali na primer po Nemčiji ali pa se odločiti za popolno sistematizacijo, kot jo s storitvijo car-pass poznajo v Belgiji. Gre za uradni certifikat, ki potrjuje, da ima rabljen avto točno določeno število kilometrov. To so naredili tako, da se avtu pri vsakem obisku serviserja, prodaji ipd. vedno zapiše število kilometrov. Če se zgodi, da sistem pri sklepanju kupoprodajne pogodbe zabeleži anomalijo med dejanskim stanjem in tistim v pogodbi, takoj zagori rdeča luč, prodajalca pa vprašajo, ali je pri navajanju kilometrov prišlo do pomote. Če se nekdo zgolj zmoti, to pač popravi, če pa je poskušal goljufati, sledi kazen, ki je pri pravnih osebah astronomska, tudi do 30.000 evrov, pri fizičnih osebah pa od 5000 do 10.000 evrov.

Pri nakupu rabljenega vozila je priporočljivo, da ga poskuša posameznik preveriti v skladu z vsemi viri, ki so na razpolago. Najlažja opcija so orodja za enostavno preverjanje, kot so različne spletne platforme, na primer autoDNA.si, kjer z vnosom serijske številke dobimo vpogled v zgodovino zapisov za ta avtomobil. Je pa pred samim nakupom smotrno, da stranka na ogled povabi tudi profesionalca, ki se spozna na avto, da podrobno pregleda karoserijo, lak, notranjost in dotrajanost vozila. Avto je treba v celoti preveriti. Praksa v Sloveniji je takšna, da približno vemo, kateri model vozila in letnik bomo kupili. Ko brskamo, si ogledamo več oglasov hkrati. Več avtomobilov je seveda težko natančno preveriti, tudi časa vzame veliko, pa tudi poceni ni. Zato nam orodja, kot je autoDNA, privarčujejo čas in stroške, da izberemo največ dva ali tri avte, ki jih nato fizično, ob pomoči strokovnjaka, podrobno pregledamo.

Ozaveščenost o tovrstnih orodjih je nizka. AutoDNA je pri nas prisoten relativno kratek čas, zato pa precej dlje v nekaterih evropskih državah in v ZDA, kjer je takšno preverjanje vozil stalna praksa, za prodajalca pa pomeni dodano vrednosti pri prodaji. Stranka dobi tako neke vrste certifikat, da je rabljeni avto preverjen. Nekaj podobnega si želimo tudi v Sloveniji uresničiti v prihodnjih petih letih. Prodajalci rabljenih vozil bi morali dojeti, da so naša poročila dodana vrednost, ki jim bo omogočala lažjo prodajo.

Sam postopek preverjanja številke VIN na naši platformi je videti tako, da ob vpisu serijske številke program izpiše, kateri zapisi za dani avto obstajajo, bodisi gre za arhivirane fotografije, podatke, ali je bil na zavarovalnico vložen kakšen odškodninski zahtevek, zapise s tehničnih pregledov, zapise o stanju kilometrskega števca ob izvozu avtomobila... Pridobitev teh informacij seveda ni brezplačna, v povprečju stane nakup poročila 8 do 10 evrov. Za določene serijske številke je zapisov ogromno, kar pomeni, da so avtomobili opravili številne uradne procese, se pravi kupoprodajne pogodbe, lizinge, tehnične preglede, servise in zavarovanja. Stranka v teh primerih dobi celotnejši vpogled v zgodovino avtomobila.

Danes vsi stremimo k temu, da kupujemo vozila s čim manjšo prostornino motorja, pod 2500 kubičnih centimetrov, saj nas velika prostornina in moč zaradi davka na motorna vozila močno udarita po žepu. Za nameček se upošteva tudi izpust ogljikovega dioksida, večji ko je, dražji je avto. In v ZDA so prostornine motorjev in izpusti ogromni, kar ni čudno, saj je bencin poceni, to pa pomeni, da so takšni avtomobili ob uvozu v Sloveniji dražji tudi do 30 odstotkov. In tega nihče več ni pripravljen plačati.

Definitivno države vzhodne Evrope, na primer Romunija ali Bolgarija. Tudi avtomobili iz Italije imajo vprašljivo zgodovino. Žal pa se dogaja, da imajo avtomobili iz večine evropskih držav manipulirane prevožene kilometre in prikrite poškodbe. Seveda so ponekod zadeve vendarle regulirane, v Nemčiji na primer zakonodaja predvideva kazen za prevrtavanje kilometrov ali pa prikrivanje poškodb. Toda goljufije se kljub temu dogajajo iz dneva v dan.

V Sloveniji obstajajo regulative, ki velevajo, da se lahko avto s prikrito napako vrne prodajalcu z vrnitvijo kupnine. Če pa seveda avto sam uvoziš, je treba stvar urediti neposredno s prodajalcem iz tujine. Po navadi je tako, da avto uvozijo preprodajalci avtomobilov, ki ga nato prodajo bodisi pravnim ali fizičnim osebam. Po nakupu in težavah je zato nujno poizvedeti vse o zgodovini avtomobila, v primeru odkritih napak pa se je treba obrniti na prodajalca z zahtevkom za povrnitev kupnine.

Rdeča luč mora definitivno zasvetiti takrat, ko se prodajalec izmika vprašanjem, kot so zgodovina avtomobila, v kakšnem stanju je, kakšna je njegova serijska številka ... in poskuša odgovore zaviti v celofan. Ključna je prav serijska številka, saj brez nje ne moremo preveriti zgodovine avtomobila.

AutoDNA podatke pridobiva iz centralnih registrov članic EU in partnerjev, tudi zavarovalnic ter cenitvenih in lizinških hiš.

Pred nakupom poročila je dobro pogledati, kateri zapisi za določeno serijsko številko obstajajo. Pri nekaterih avtih je na primer navedena zgolj oprema ali osnovne lastnosti, pri goljufijah pa preprodajalci določeno serijsko opremo zamenjajo s cenejšo, ki ne ustreza originalni, si pa na ta način poskušajo zvišati kupnino. Zato je originalna oprema zelo pomembna. Mi podajamo informacije, ki so pridobljene od uradnih organov državnih registrov, javnih in zasebnih ustanov ter kot take lahko preprečijo marsikateri slab nakup.

Zelo. Gre za največji evropski portal, ki je uporabniku prijazen, zajema pa oglase iz celotne Evrope. Je pa treba biti pazljiv, marsikdo se namreč zaradi oddaljenosti prodajalca ne odloči za ogled avtomobila v živo, zato mora biti preverjanje zgodovine še toliko bolj celovito.

Vse, kar se sliši prelepo, ni resnično. Pogosto se zgodi, da so oglasi ponarejeni, se pravi, da avtomobili s takšno ceno sploh ne obstajajo ali pa gre za vozila s skrito zgodovino. Pri vsakem nakupu rabljenega vozila je treba biti pozoren. Nič drugače ni pri luksuznih vozilih, kjer lahko prodajalec s prikrivanjem realnih napak ogromno zasluži, tudi do 20 tisočakov.

Glavni dejavnik podražitve pri nas je gotovo davek na motorna vozila, ki ga večina članic EU ne pozna. Je pa tudi konkurenčnost na našem trgu zaradi manjše ponudbe seveda manjša, zato so tudi cene višje.

To je sicer res, a bi v tem primeru pljuvali v lastno skledo. Lahko bi se pojavili očitki, da za svoja vozila prikrojimo zgodovino in zapisano v poročilih. Podatkov, ki jih pridobivamo, ni mogoče prilagajati in v poročilu zapisati nekaj, kar ne obstaja in ni resnično. AutoDNA je posrednik informacij o zgodovini vozila, pridobljenih iz različnih ustanov, ki so zapakirane v berljivo in uporabniku prijazno celoto.

Najboljši vzor glede ponarejanja kilometrskih števcev je gotovo belgijski car-pass. Trenutno se sicer v Sloveniji pripravlja regulativa, ki bo velevala, da se pri vsakem pregledu avtomobila beležijo kilometri, ki ne smejo biti prepisani. V preteklosti se je namreč dogajalo, da ko si prvič prišel na tehnični pregled, si podal neko število kilometrov, ko si prišel naslednjič, si kilometre enostavno zbil, realni kilometri pa so se zbrisali. Kar pa se poneverbe poškodb in prikrivanja napak tiče, bi morale slovenske zavarovalnice ter lizinške in cenitvene hiše sodelovati med sabo, da bi vse odškodninske zahtevke vodile pod eno bazo, do katere bi ljudje lahko dostopali in se informirali, kaj se je z avtom v preteklosti dogajalo. Slediti poškodbam je namreč danes zelo težko.