Španski parlament je danes z absolutno večino izglasoval nezaupnico vladi konservativnega premierja Mariana Rajoya, ki se tako poslavlja s položaja. Sestava nove vlade je po zakonodaji avtomatično pripadla vlagatelju konstruktivne nezaupnice, v tem primeru 46-letnemu Pedru Sanchezu, ki vodi socialistično stranko (PSOE). V naslednjih dneh mora parlamentarno odločitev formalno potrditi španski kralj Felipe VI. Rajoy, 62-letni prvak Ljudske stranke (PP), je prvi odstavljeni premier, odkar so v Španiji leta 1977 vzpostavili demokracijo.
Spet prihaja manjšinska vlada
Na izredni seji 350-članskega parlamenta, ki se je začela že v četrtek, je danes dopoldne nezaupnico podprlo 180 poslancev, torej štirje več od absolutne večine. Proti je glasovalo 169 poslancev iz desnega bloka, in sicer 134 iz Rajoyeve stranke PP, 32 iz stranke Ciudadanos in trije iz manjših strank. S tem je bil Rajoy sredi svojega drugega mandata odstavljen, k čemur je prispevala sodba sodišča pretekli teden, ki je v zvezi s korupcijsko afero Gürtel ugotovilo nezakonito financiranje stranke PP, kar je bil tudi povod za predlog nezaupnice.
Parlamentarna razprava pred glasovanjem je bila ostra, brez zadržkov in polna očitkov. Rajoy ji je v četrtek sledil prek televizijskega prenosa v bližnji restavraciji, danes pa se je je udeležil in pred glasovanjem prosil za besedo. V prepričanju, da bo odstavljen, se je poslancem svoje stranke (ki se pogreza v globoko krizo) zahvalil za podporo in dejal, da mu je bilo čast služiti in da državo pušča v boljšem stanju, kot je bila leta 2011 ob njegovem imenovanju.
Obljube Kataloncem
Naslednji koraki po 114. členu ustave so, da predsednica parlamenta Ana Pastor (PP) z rezultatom glasovanja seznani kralja Felipeja VI., ki mu mora Rajoy zatem podati odstopno izjavo, v naslednjih 48 urah pa mora uradni list objaviti razglas o novem mandatarju. Mandatarja predlaga stranka, ki je vložila nezaupnico. V tem primeru je to Sanchez, ki bo prisegel pred kraljem verjetno v ponedeljek. Imena ministrov bodo po napovedih znana prihodnji petek, zagotovo pa bo šlo za manjšinsko vlado.
Socialistična stranka s samo 84 poslanci v parlamentu je podporo pri glasovanju za nezaupnico pridobila v stranki Podemos ter v katalonskih, kanarskih in baskovskih nacionalističnih strankah, ki pa so zanjo postavile svojo ceno. Katalonskim strankam je obljubil, da se bo zavzel za politični dialog glede zahtev za neodvisnost. Baskovska nacionalistična stranka (PNV) pričakuje, da ne bo spreminjal državnega proračuna, ki je bil sprejet minuli teden na predlog Rajoyeve vlade in ki so mu socialisti nasprotovali. V njem je predvidenih 540 milijonov evrov za investicije v Baskiji.
Vse kaže, da bo Sanchezova vlada manjšinska, kljub obljubljeni podpori levičarske stranke Podemos. Tudi v socialističnih vrstah pa se napovedujejo težave s tako imenovanimi socialističnimi baroni, med katerimi so pretežno strankarski prvaki iz avtonomnih pokrajin, ki nasprotujejo dialogu z nacionalisti in sodelovanju s Podemosom in bi šli raje v koalicijo z desno stranko Ciudadanos. Celo osrednji španski časopis El Pais, ki je tradicionalno podpiral socialiste, je uvodni članek naslovil Neizvedljiva vlada. V njem navaja, da ima stranka PP v spodnjem domu navadno večino, v zgornjem domu pa absolutno in da vodi parlament, kar bo Sanchezovi vladi otežilo ali celo onemogočalo delo. Mandat novi vladi bi se iztekel leta 2020, a je Sanchez že nakazal možnost predčasnih volitev prihodnje leto.
